Večer, Okolje in družba - Marjeta Keršič Svetel: Natanko pred štirimi leti, 20. decembra 2006, je Generalna skupščina OZN razglasila leto 2011 za mednarodno leto gozdov.
Mnoge vrste prebivalcev gozdov so ogrožene ali celo na pragu tega, da izumrejo: tigri, orangutani, pande, gorile ... In neštete manjše živali in rastline, ki imajo pomembno mesto v svetovni biosferi. Nikakor ni naključje, da bo leto gozdov sledilo letu biotske pestrosti, ki se izteka. Zelo raznoliki gozdovi našega planeta - od vlažnih tropskih pragozdov do gozdov iglavcev zmernega pasu, od poplavnih gozdov do bukovo-jelovega gozda, kakršnega imamo pri nas - predstavljajo življenjski prostor milijonom živalskih in rastlinskih vrst ter vrstam gliv.
V Evropi je poraba lesa v letu 2009 upadla za več kot 10 odstotkov, kar je bila posledica svetovne gospodarske krize: manj novogradenj, manj nakupov pohištva in hišne opreme. Takega upada porabe lesa ni bilo že desetletja. V letošnjem letu se je trg hlodovine nekoliko umiril, a si še ni opomogel od tega šoka. Samo en segment porabe lesa nenehno raste: raba za pridobivanje energije. Od tradicionalne rabe lesa za kurivo sta življenjsko odvisni dve milijardi ljudi. In to najrevnejši milijardi. Les kot energetska surovina vzbuja zaradi prizadevanja vlad za obvladovanje podnebnih sprememb in pospeševanja rabe obnovljivih virov energije vse več zanimanja tudi v razvitem svetu - že zdaj pomeni lesna masa 50 odstotkov vseh virov obnovljive energije v EU. Cena hlodovine zato v Evropi raste, izkoriščanje gozdov je ekonomsko vse bolj zanimivo. Gozdovi so se zaradi energetske pogoltnosti razvitih držav znašli pod dvojnim pritiskom: izsekavamo jih zaradi lesne mase, zadnje čase pa tudi zato, da namesto naravnih gozdov ustvarjamo ogromna nova polja za biogoriva.
V letih 2000 do 2010 vsako leto na svetu posekamo povprečno 13 milijonov hektarjev gozda, ki se je spremenil v polja, naselja, ceste ... Glede na stanje v desetletju pred tem, ko je na leto izginilo 16 milijonov hektarjev gozda, je to izboljšanje. Toda vseeno so razlogi za zaskrbljenost. Le še nekaj več kot tretjino svetovnih gozdov lahko štejemo med naravne, neokrnjene gozdove in pragozdove. To so biotsko najbolj bogata okolja na Zemlji, od njih so odvisne zaloge pitne vode, so ogromni ponori toplogrednih plinov. Prav ti gozdovi pa najhitreje izginjajo. V zadnjem desetletju je bilo uničenih kar 40 milijonov hektarjev ali skoraj polovica odstotka na leto. 12 odstotkov svetovnih gozdov je s pravnimi sredstvi zavarovanih tako, da so prvenstveno namenjeni ohranjanju biotske pestrosti, 10 odstotkov pa sodi v zavarovana območja narave z različnimi režimi upravljanja - od strogih naravnih rezervatov do varovanja krajine.
V zadnjih desetletjih so se evropski gozdovi močno privatizirali. Na območju nekdanjih socialističnih držav več kot trem milijonom novih lastnikov gozdov zaradi prekinjene tradicije manjka znanje, pa tudi skrbni odnos do gozda. Strokovnjaki za varstvo narave zato opozarjajo, da so prioritetne naloge v Evropi povezane prav z zasebnimi gozdovi. Z usposabljanjem lastnikov, ozaveščanjem javnosti o pomenu in različnih funkcijah gozda, vzpostavljanjem pravnega okvira, potrošniško-pridelovalnih mrež, eko certifikatov in tudi s sistemom nadomestil za izpad dohodka na račun ohranjanja narave naj bi čim prej zagotovili, da bi v Evropi v kar se da veliki meri prešli na sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ohranili obstoječa območja naravnih gozdov in pragozdov, renaturirali gozdove tam, kjer je to mogoče, in zastavili siromašenje biotske pestrosti. Veliki cilji!
V Sloveniji imamo več kot 60 odstotkov ozemlja poraščenega z gozdom - in to večinoma s čudovitim, raznolikim sonaravnim gozdom. Smo druga najbolj gozdnata država v EU. Pri nas je sonaravno gozdarstvo že polstoletna tradicija. Malo več kot devet odstotkov naših gozdov sodi med naravne gozdove in pragozdove. Res je sicer, da smo z gozdom poraščene površine povečali - res pa je tudi, da se je v zadnjih desetletjih krepko zmanjšal obseg povsem naravnih gozdov in pragozdov. Močno se je zmanjšalo število gozdnih rezervatov brez posegov človeka. Zaradi načina izkoriščanja gozdov so naši gozdovi povsem prepredeni z gozdnimi cestami - s tem pa tudi z motorizacijo. Tudi pri nas imamo gozdne prebivalce, ki so v samem vrhu seznama ogroženih vrst: rise, medvede, volkove, izginjajoče drevesne vrste ... Več kot 70 odstotkov slovenskih gozdov je v zasebni lasti, kar pomeni zahtevno nalogo pri ohranjanju ravnovesja med ekonomskim izkoriščanjem in drugimi funkcijami gozda - od naravovarstvene do duhovne.
Dejavnosti, povezane z mednarodnim letom gozdov, bo koordiniralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Priložnost je velika ... Treba bi se bilo veliko pogovarjati o tem, kako bomo ohranili tako dragocene kotičke, kot je pragozd Kobile ali gozdovi TNP, kako bomo živeli z velikimi zvermi, kako obvarovali poplavne gozdove ob Muri, kako zajezili divjo motorizirano rekreacijo v gozdnem prostoru ...
Upajmo, da ne bo tako, kot je bilo v mednarodnem letu gora, ko se razen nekaj okroglih miz ni zgodilo nič. Dejavnosti je takrat koordiniralo isto ministrstvo ...
Marjeta Keršič Svetel