Vecer.com, spletno uredništvo: JZ TNP v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine pripravlja nov priročnik
Javni zavod Triglavski narodni park (TNP) v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravlja priročnik z merili in pogoji upoštevanja stavbnih tipoloških značilnosti pri gradnji objektov na območju parka. Pred kratkim so začetno delo pri pripravi stavbne tipologije predstavili krajanom.
Predstavniki TNP, kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine in Turizma Bohinj so se na Gorjušah pred kratkim srečali s krajani. Kot je ob tem izpostavil v. d. direktorja javnega zavoda TNP Peter Skoberne, smo na dediščino lahko zelo ponosni, vendar se stalno spreminja glede na potrebe. Zato je velik izziv, kako jo ohraniti. Javni zavod TNP je v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo in zavodom za varstvo kulturne dediščine lani izvedel terenske delavnice na treh izbranih planinah na gorenjski strani narodnega parka, in sicer na planinah Zajavornik, Vogar in Dedno polje.
Skupina študentov arhitekture je pod vodstvom profesorice Žive Deu najprej analizirala poselitveni vzorec, evidentirala objekte, pregledala tipološke značilnosti stavb in v nadaljevanju pripravila strokovne podlage z usmeritvami za posege. Delavnica na planini Zajavornik je tako vključevala pripravo idejne zasnove za preureditev sirarne, spremljajoči servisni objekt in nadomestno gradnjo hleva.
Tea Lukan Klavžer iz oddelka za prostor v javnem zavodu TNP pa je pojasnila, da je v Bohinju poleg uradno evidentiranih enot nepremične kulturne dediščine še vrsta kakovostnih objektov, ki prostoru dajejo identiteto, posebno vrednost in privabljajo obiskovalce, zato bi jih bilo treba prepoznati in ustrezno ohranjati.
Nepogrešljiv sestavni del krajinske podobe Bohinja so tudi kozolci. Manjši kozolci so umeščeni na dvorišča domačij, nato pa s skupinami stogov in branic na robovih vasi počasi prehajajo v odprto krajino. Racionalna konstrukcija, les kot gradivo, preprosto oblikovanje ter izbira mer, ki ustrezajo človeku, ki dela v kozolcu, dajejo skupaj izjemen likovni učinek.
Po podatkih zavoda za kulturno dediščino sta med najstarejšimi kozolci v Bohinju kozolec v Stari Fužini iz leta 1821 in kozolec iz leta 1834 na Ravnah. Na zavodu pa prosijo vse domačine, ki imajo informacije o svojih kozolcih, zanimive zgodbe ali fotografije, naj jih o tem obvestijo.
Po danes dostopnih podatkih so kozolce za sušenje in spravilo poljščin in živinske krme začeli postavljati že ob koncu srednjega veka. Nekateri raziskovalci ugotavljajo, da se je podnebje takrat ohladilo in žita ni bilo mogoče posušiti na polju, saj so po žetvi žit sejali še strniščne poljščine, kot je na primer ajda. (spletno urednoštvo, sta)