Večer, Koroška - Petra Lesjak Tušek: Turizem vrsto let izpostavljen kot ena ključnih panog, a potenciali daleč od izkoriščenosti in zaostanek v turističnem razvoju precejšen.
Čeprav v Mežiški dolini turizem na vseh ravneh že vrsto let izpostavljajo kot eno najpomembnejših panog, ta koroška dolina na področju turističnega razvoja še vedno zaostaja, ne le v primerjavi s Slovenijo, tudi znotraj regije, še zlasti pa v primerjavi z bližnjo avstrijsko Koroško. Nedavno pripravljena strategija razvoja turizma Mežiške doline, k izdelavi katere so letos pristopile štiri občine Mežiške doline pod okriljem LAS Mežiške doline v sodelovanju z družbo A. L. P. Peca, izpostavlja turistično ponudbo in potenciale ter neizkoriščene priložnosti in podaja tudi razvojne usmeritve. Kot ugotavljajo v strategiji, Koroška še vedno ni turistično prepoznavno območje in za ostalimi regiji v Sloveniji precej zaostaja, čeprav ima potenciale tako v naravnih danostih kot v kulturnozgodovinski in tehniški dediščini, športnorekreacijski ponudbi, ne nazadnje pa tudi v tradicionalni kulinariki.
Povečati naložbe v turizem
Vseh potencialov Korošcem kljub temu ne uspe razviti in jih povezati v skupne turistične produkte ter poskrbeti za usmerjeno in učinkovito promocijo, kljub veliko idejam ni nosilcev turističnih projektov.
Prvi pogoj za hitrejši turistični razvoj bi bila boljša prometna dostopnost Mežiške doline, hkrati pa obnovljena in oživljena infrastruktura, tako nastanitvene zmogljivosti kot siceršnja medsebojna povezanost, so med drugim ključne ugotovitve nove turistične strategije. Povečati bi bilo treba naložbe v turizem, saj sta tako javni kot zasebni sektor šibka. Ta ugotovitev iz strategije se na primer kaže tudi v neuspešnem delovanju oziroma poskusih prodaje hotelov v Mežiški dolini, ki so v preteklosti propadli bodisi z najemniki ne morejo ponovno zaživeti, novih lastnikov pa ne morejo pridobiti.
Premalo ležišč
Nastanitveni objekti so z izjemo manjših gostišč in apartmajev dotrajani in zaostajajo za kakovostjo primerljivih objektov. Po ocenah poznavalcev je v dolini vsaj 700 do tisoč ležišč premalo. Potrebna bi bila posodobitev žičniških naprav in prog, ki je ključnega pomena za zimski turizem, pa tudi za prepotrebna nova delovna mesta. Sicer opažajo tudi pomanjkanje integralnih turističnih produktov za prepoznavnost regije in usposobljenih nosilcev turističnega razvoja, šibko je medsebojno povezovanje občin in turističnih informacijskih pisarn. Hkrati bi bila potrebna tudi enotna turistična signalizacija ob glavnih prometnicah, v vsebinskem smislu pa tudi povezava pohodništva, kolesarstva in planinarjenja z drugo turistično ponudbo. Nujen je miselni preskok, kar pomeni, da ne bi več izpostavljali zgolj tega, česar dolina nima, ampak prednosti, ki bi jih lahko bolje izkoristili.
Obisk doline kratkotrajen
Z vsem opisanim sta povezana slab obisk in nizko število nočitev v Mežiški dolini, čeprav so tako obisk kot nočitve po podatkih Statističnega urada RS (SURS) v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 narasle, še vedno pa velja, da je število tujih obiskovalcev večje od števila domačih. Povprečna doba bivanja je precej kratka, v zadnjih letih namreč ni prekoračila dveh noči. Precej drugačne so razmere že v Mislinjski dolini, kjer so v zadnjem obdobju ponovno zaživele zlasti Kope in je povezovanje tudi z drugo ponudbo Mislinje in Slovenj Gradca boljše, hkrati se v razvoj zahodnega Pohorja uspešno vključuje Dravska dolina. Mestno občino Slovenj Gradec je denimo lani obiskalo 5125 turistov, zabeležili so 16.525 nočitev, medtem ko so v občini Mislinja našteli 28.671 nočitev.
Med primere dobre prakse v strategiji turizma Mežiške doline navajajo tudi območje streljaj od državne meje, avstrijsko Koroško, tako letni turizem ob jezerih kot zimski na smučiščih. Po podatkih Inštituta za statistiko Republike Avstrije so lani na avstrijskem Koroškem zabeležili 2,6 milijona gostov in 12,7 milijona nočitev, povprečna doba bivanja pa je bila 4,8 dneva.
Cilji za Mežiško dolino, zastavljeni v turistični strategiji, so ob ključnem cilju povečanja števila obiskovalcev in nočitev redno sodelovanje in povezovanje ponudnikov, razvoj skupnih turističnih produktov in skupna celostna podoba, trženje in promocija. Izpostaviti nameravajo konkurenčne prednosti še neodkritih kotičkov v krajinskem parku, gorah, vrhovih pa tudi tradicijo rudarstva in železarstva, gorsko kolesarsko območje, kulturne znamenitosti, pristnost, tradicionalne prireditve in znane osebnosti z območja (pisatelji, slikarji, glasbeniki, športniki).
Petra Lesjak Tušek