Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.
Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1366 1

Mihajlu Pupinu v spomin

MojaObčina.si/Bled: Ob 160 letnici rojstva Mihajla Pupina, ki bo prihodnje leto, bodo na Bledu postavili spominsko obeležje.

Na srečanju "Vukove zadužbine", ki je bilo v petek v Ljubljani, so sklenili, da bodo ob 160 letnici rojstva Mihajla Pupina, ki bo prihodnje leto, temu srbsko-ameriškemu fiziku, matematiku in elektrotehniku na Bledu postavili obeležje. Mihajlo Pupin je namreč leta 1921 postal častni občan Bleda, saj je na pariški mirovni konferenci leta 1919 dosegel, da so v mirovni pogodbi gorenjska območja Bohinja, Bleda, Radovljice, Jesenic ter vzhodne Julijske Alpe s Triglavom izvzeli iz italijanskega območja in jih vključili v državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.

O tej pomembni vlogi, ki jo je pri takratnem ameriškem predsedniku Thomasu Woodrowu Wilsonu v dobro Slovenstva opravil Mihajlo Pupin, je na srečanju predaval zgodovinar dr. Božo Repe. Osrednji govor je imel mag. Milan Lavrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra Slovenije. Vsebina njegovega nagovora se je nanašala na osvežitev in zagon slovenskega domoljubja, pa tudi na krepitev pravičnega sodelovanja med narodi. Z vso vnemo je podprl namero, da se pobuda Franca Ekarja, dana na svečanosti ob 230 letnici prvega slovenskega vzpona in osvojitve Triglava, namreč da se moramo Slovenci oddolžiti tudi Mihajlu Pupin, uresniči. ...
Knjižno delo o Mihajlu Pupinu "Od pastirja do svetovnega znanstvenika" je orisal dr. Vladimir Osobnik.

 

 17.02.13, 10:50 


Na fotografiji: prvi pobudnik za postavitev obeležja Pupinu Franc Ekar, blejski župan Janez Fajfar in predsednik Zveze društev generala Maistra Slovenije, Milan Lovrenčič.
Kategorije:
Informacije SLO Vse objave
Značke:
informacije priznanja

1 komentarjev na članku "Mihajlu Pupinu v spomin"

Franci Savenc,

F. Ekar, 17.02.13:

Na 8. tradicionalnem srečanju zbora : "Vukove zadužbine" so sporočili , da

se ob 160 letnici rojstva Mihajlu Pupinu častnemu občanu občine Bled postavi

na Bledu spominsko obeležje za oddolžitev za zasluge in prizadevanje Mihajla

Pupina na pariški mirovni konferenci leta 1919 , ki je uspel, da so se že

po mirovni pogodbi zapisana Gorenjska področja : Bohinja, Bleda ,

Radovljice, Jesenic z vrhom Triglavom - vzhodnih Julijskih Alp pripadla v

sklop države Italije ; Pupin pa je uspel , da so ta Gorenjska področja

izločila iz že napisane mirovne pogodbe in bila ponovno vključena v državo

Srbov, Hrvatov in Slovencev v prvo Jugoslavijo. Predsednik uprave "Vukove

zadudužbine" vljubljani je bil pobudnik, da se osveži pobuda Ekarja izpred 4

let , da se Pupinu postavi "zahvalno" obeležje Mihajlu Pupinu, tokrat ob

njegovi 160 letnici rojstva.

O tej pomembni vlogi , ki jo je v dobro slovenstva opravil Mihajlo Pupin

pri neposrednem izposlovanju pri takratne ameriškem predsedniku Thomas-u

Woodrow Wilsonu je to strokovno znanstveno predsteavil ta dogajanje

zgodovinar dr. Božo Repe.

Osrednji govor na tem srečanju je imel mag. Milan Lavrenčič , predsednik

Zveze društev " generala Maistra" Slovenije. Vsebina njegovega nagovora se

je nanašala na nujo in potrebo osvežitev in zagon slovenskega domoljubja ,

pa tudi krepitev pravičnega sodelovanja in dopolnjevanje med narodi. Z vso

vnemo pa je podprl namero, da se pobuda Ekar Franca na svečanosti ob 230

letnici prvega slovenskega vzpona in osvojitve Triglava moramo Slovenci

oddolžiti tudi Mihajlu Pupinu , ki nam je v letu 1919 uredil, da so najlepši

biseri Gorenjske in Slovenije s Triglavom ostali neovirano po slovenski

strani dostopni ; To dejanje je bilo podobno, kot Aljažev nakup zemljišča

16. m2 vrh Triglava in da je s tem postala lastnina vrh Triglava , najvišja

točka Slovanstva slovenska.

Knjižno delo o Mihajlu Pupinu "Od pastirja do svetovnega znanstvenika" pa je

orisal dr. Vladimir Osobnik;

Župan Bleda Janez Fajfar pa je sporočil in potrdil , da se bo obeležje

zahvalnosti Mihajlu Pupinu v letu praznovanja 160 letnice rojstva na Bledu

postavilo, saj so do sedaj vsi povprašani "Gorenjci" to pobudo podprli , se

strinjali.

Z veliko pozornostjo so na to slovesnost povabili tudi mag. Franca Ekarja ,

ki je praktično prvi, pred štirimi leti, ko je javno povabil in pozval , da

se moramo Mihajlu Pupini vsaj z spominskim obeležjem oddolžiti in zahvaliti.

Ekar pa se je v pozdravnem nagovoru zahvalil , da se je njegova pobuda

"osvežila" in še v večje veselje, da se bo uresničila. Ekar med ostalim

poudaril: " v gorski alpski Alp verigi od Monaka do Dunaja" je ta del

vzhodnih Julijskih Alp en najlepših predelov in da se je to slovenstvu

ohranilo je to vrednota vrednot za slovenstvo , pa tudi potrditev

slovenskega domoljubja na najvišji ravni."

Tudi pa je bila sporočena in povedana pobuda, da naj bi na Bledu , spominsko

obeležju Mihajlu Pupinu bila kopija kipa , svetovno priznanega kiparja

Meštroviča , ki postavljen v univerzi Columbia v New York. Za te dogovore

in usklajevanja in pomoč sta se pa "zadolžila" rektor ljubljanske univerze

dr Pejovnik in tudi nekdanji rektor univerze Maribor Toplak.

Na sliki: prvi pobudnik, v nagovoru v Bohinju ob svečanosti 230. Letnici

osvojitve in pisne pobude vladi in predsedniku RS Triglava za postavitev

obeležja Pupinu Ekar Franc nekdanji predsednik PZS, pod. Pred. OKS, nekdanji

župan občine Preddvora; Janez Fajfar župan občine Bled in Milan Lovrenčič

predsednik Zveze društev "generala Maistra" Slovenije.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Snežne razmere - 17.02.13
Naslednja objava Ustvarjalne počitnice
  • Število objav: 27699

Informacije

Informacije