Janez Pikon: Sosed Kanjavca se strmo dviguje z mogočno steno Čez Hribarice. Izrazita skalnata glava je najvišji vrh med Velsko in Mišeljsko dolino. Markirane poti nanj ni, vendar je po vzhodnem grebenu razmeroma lahko dostopen. 
Mišelj vrh (2350 m) z grebenom je lepa in postavna gora nad tremi lepimi planinami vzhodno nad Koštrunovcem (2102 m). Njegov dolgi greben se vije vse do najvišjega vrha Mišeljski Konec (2464 m) nad prelazom Hribarice. Med Mišeljsko in Velsko dolino je lepotec s še štirimi večjimi vrhovi in grebenom, tisočletno samoto ohranil do današnjih dni. Njegov vitki, mogočni stožec občudujejo množice planincev. Marsikomu se vzbudi želja, ki pa ob pogledu na vrtoglave stene in travnate strme predele z dolgim grebenom ponavadi ostane le želja. Čeprav vrh kaže podobo samostojne gore, je v resnici povezan s planoto Hribarice pod Kanjavcem. Na koncu grebena je visoka gora Mišeljski Konec (2464 m). Obiskati omenjeni greben z vrhovi, pomeni spoznati se z eno najlepših bohinjskih gorskih poti, vendar je za tako brezpotno potepanje obvezna dobra vidljivost.
Na vzhodni greben se povzpnemo iz Velske ali Mišeljske doline. Dostop iz Velske doline je udobnejši, kjer nas v njen zatrep pripelje pot s planine Velo polje (1680 m) ali z bližnjega Doliča (2321 m), tu nas iz zatrepa na greben vodi kratko, vendar strmo pobočje (stezica), kjer imamo opravka z melišči in lahkim pečevjem. Pristop na manjše sedlo (2270 m) pod greben ni težaven, nadaljujemo zahodno po strmem pobočju in se ob dokaj varnemu dvigovanju poljubno prilagajamo skalnatemu terenu na vrh gore.
Dostop po Mišeljski dolini ni prav nič težji, vendar zaradi brezpotja bolj naporen in orientacijsko bolj zahteven. Z Vodnikovega doma se najprej spustimo na planino Velo polje in na (ali nad) planino Malo polje do planine Pod Mišelj vrhom, kjer sledimo shojeni stezici z roba doline višje v smeri Mišeljske doline proti Hribaricam. Iz zatrepa (skalna zapora) krenemo severno čez lahko prehodno pobočje na vzhodni greben, ki mu sledimo zahodno po grebenu do vrha nad Hribaricami. Orientacijsko dokaj zahtevna tura. Poseben mik ture je hoja po Mišeljski dolini, ki deluje kot pozabljena od vsega, dokaj redko ali skoraj nič ne naletimo na znake navzočnosti človeka. Srečali bomo toliko gamsov, kot malo kje v naših gorah.
Grebensko prečenje preko vrhov Na Nizkem (2275 m) in Mišeljsko glavo (2273 m) do Mišeljskega Konca (2464 m) poteka večinoma po širokem, zaobljenem in valovitem slemenu, ki se le na nekaterih mestih zoži v skalnat greben, ki ga sama po sebi tvorita nepomembna vrhova Na Nizkem in Mišeljska glava z dvema vmesnim ostrima škrbinama. Grebenska tura čez vse štiri vrhove je izredno mikavna, hoja pa večinoma prav lahka, zato se lahko tem bolj posvetimo razkošnim razgledom. Svet je večinoma porasel z nizko travo, med katero je vse polno gorskega cvetja. Na nekaterih mestih, kjer se greben zoži v ostro rez se je mogoče strmejšim skalam izogniti na južno stran. Vendar pa nam nekoliko lažjega plezanja vseeno ne uide (jeklena zanka za pomoč v kamnitem koritu), zato se smejo lotiti ture le zelo izurjeni planinci, vajeni hoje po brezpotju.
Začnemo zelo zgodaj s planine Blato (1147 m) preko planine Krstenica (1655 m), planine Jezerce (1725 m), Jezerskega prelaza (1945 m) višje za planino Pod Mišelj vrhom (1645 m) do severnega odcepa v smeri Mišeljske doline nadaljujemo po stezici v smeri skalne zapore, kjer se severno povzpnemo po melišču, višje na greben zahodno preko travnatega vrha Na Nizkem (2275 m). Razgledni travnati greben z okoliškimi že obsijanimi vrhovi je bogato razgledišče po okolici.
Brezpotno pohajkovanje po grebenskih travnikih z obilo cvetja postreže vse do Mišeljske glave (2237 m). Strm greben z lažjimi plezalnimi mesti nadaljujemo kar po grebenu, s tem se izognemo krušljivih predelov južno, ter nižje do naslednjega sedla. Pred nami je vedno bolj opazen Mišeljski Konec, pred njim še daljši vmesni greben. Mednju se povzpnemo po južnem melišču do sedla (steza z Doliča) z izpostavljenim vrhom (2344 m), zahodno pod Mišeljskim Koncem. Sledi melišče s prehodom v zaključni, strmi skalni vrh nad Hribaricami.
Zahodno na vrhu je opaziti dvoje strmih korit, odkoder se po melišču z veliko truda (in hrupa) sestopa ali spleza na Mišeljski Konec.
Daljši počitek z ogledom po prelepi okolici nad obema dolinama zaključimo in se začnemo vračati do grebenskega izhodišča, ter južno v Mišeljsko dolino do večjih balvanov, odkoder se dvignemo po brezpotju na vzhodni rob pod Škednjovcem do Mišeljskega prevala, planine Jezerce planine Krstenica do parkirišča pred planino Blato.
Janez Pikon