Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.
Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Branko Ivanek 2597 0

Mount Hicks

Simon Slejko, Grega Kresal in Pavle Kozjek - Pablo so na začetku marca ponovili smer Gunbarrels, eno najtežjih lednih smeri v Novi Zelandiji.

Mount Hicks

Mt. Hicks in smer GunbarrelsMt. Hicks je gora v neposredni soseščini Mt. Cooka in velja za enega najboljših plezalskih ciljev Nove Zelandije. Še posebej to drži za njegovo 600 metrov visoko južno steno, za katero so značilni ozki ledni žlebovi med skalnimi ploščami, tanek led, problematično varovanje (skala je zelo slaba), ne nazadnje pa tudi zahteven dostop in sestop. Seznam avtorjev prvenstvenih smeri v tej steni skoraj enak seznamu pomembnejših novozelandskih alpinistov zadnjih desetletij.

Smer Gunbarrels je bila kot najbolj logična in izrazita linija v osrednjem delu stene preplezana že leta 1975, in sicer s pomočjo tehnike (podobno kot pri nas prvi vzpon po Luciferju). Prvi prosti vzpon pa je smer po mnogih poskusih in padcih številnih najboljših domačih plezalcev doživela šele leta 1998 (vir: The Climber, novozelandski plezalski magazin). Domačin Al Uren je preplezal samo ključne spodnje raztežaje in jih ocenil z dobro 6+ z opombo, da bi celotna smer verjetno zaslužila oceno 7 (kar bi bilo nekje med WI6 in WI7 po kanadski lestvici). To je bila edina ponovitev originalne smeri, ker je že naslednje leto velik podor v spodnjem delu povsem spremenil podobo smeri. O ponovitvah smeri kakršna je danes doslej nismo uspeli dobiti podatkov.

Pod smerjo V začetku 3. raztežaja Pavle na tankem ledu...
Pod smerjo, Grega v začetku 3. raztežaja in Pavle na tankem ledu...

Iz 340 km oddaljenega Christchurcha smo začeli v deževni noči s ponedeljka na torek, v sredo pa se je vreme začelo popravljati in po približno 11 urah dostopa po ledeniku Hooker smo prespali v koči Empress pod južno steno Mt. Hicksa. S plezanjem smo pričeli v četrtek 4.3. okrog 7:30. Lažjemu začetnemu raztežaju je sledil navpičen 100 metrski kot z zelo spremenljivo kvaliteto in debelino ledu, predvsem pa s problematičnim varovanjem. Tako je bil delikatni četrti raztežaj (prečnica v desno na tankem ledu) preplezan z edinim varovanjem okrog ledene sveče meter nad (slabim) stojiščem, v petem pa je bilo treba pot naprej poiskati s prečnico nazaj v levo preko skalnega stebra. Stena se nato nekoliko položi, zaradi slabih razmer v originalni smeri (pršič) pa smo nadaljevali nekoliko levo po smeri The Curver (6), in po skupno osmih urah plezanja dosegli rob stene. Za sestop čez južno steno in čez Harperjevo sedlo nazaj pod steno smo potrebovali nadaljnih šest ur.


Ekipa

Sam sem se nato 10. 3. vrnil domov, Grega in Simon pa bosta v naslednjih dveh tednih poskusila dodati Mt. Hicksu še kakšen vzpon v novozelandskih Južnih Alpah.

Pavle Kozjek

Mount Tasman
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27677

Informacije

Informacije