Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.
Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Anonym 1107 0

Mraz, sonce in vulkani

Večer, Okolje in družba - Lučka Kajfež Bogataj: Čeprav so temperature zadnji čas v skladu z dolgoletnimi klimatskimi povprečji, kar tarnamo, da je hladno in da smo bili že navajeni bistveno bolj toplih pomladi.

Marsikdo na podnebne spremembe in globalno ogrevanje zadnje čase res gleda kot na pozabljeno temo. Drugod po svetu sicer na lastni koži občutijo, da je mnogo pretoplo. Letošnji marec je podrl vse rekorde, saj je bil najtoplejši vsaj v zadnjih dvesto letih. A Evropa se res ne more pohvaliti z vročino. Tu in tam se zato pojavijo vprašanja, ali nemara muhasto evropsko vreme ni kako povezano z islandskim vulkanom ali pa s sončno aktivnostjo, ki zadnje čase tudi ni posebej močna. Možno je seveda, da izbruhi vulkanov spremenijo vremenska dogajanja. Čeprav je vsako leto ognjeniško aktivnih okrog 50 vulkanov, je šele islandski Eyjafjallajokull Evropejce opozoril na to, kako hitro se izbruhani vulkanski pepel z gibanjem zračnih mas razširi po evropskem nebu. Vulkanski aerosol zmanjša količino sončnega sevanja, ki prispe do tal in tako zniža temperaturo blizu tal. Večina svetlobe se namreč odbije od delcev ali se v njih vpije že visoko v ozračju. Temperatura v višjih plasteh ozračja v nasprotju s prizemno naraste. Močni vulkanski izbruhi načelno lahko za nekaj let znižajo tudi povprečno globalno temperaturo, saj ima izbruhani aerosol veliko večji hladilni vpliv, kot je toplotni učinek toplogrednih plinov, ki jih izbruhajo vulkani. Za globalne učinke je pomembno, kako daleč od ekvatorja se zgodi izbruh ognjenika, kako visoko se dvigne izbruhani oblak aerosola in kolikšna je vsebnost žveplovih spojin v njem. Vulkani na Islandiji v zadnjih dvesto letih vplivajo bolj na evropsko ozemlje, njihov globalni pomen je manjši in za zdaj izbruhi Eyjafjallajokula za globalno podnebje niso pomembnejši. Tudi izpusti toplogrednih plinov, ki jih prispevajo vulkani, niso bolj pomembni od človeških, saj v povprečju vulkani prispevajo k izpustom ogljikovega dioksida 150-krat manj kot človeštvo. Zato dvig globalne temperature od predindustrijske dobe do danes ni posledica "nedelovanja" vulkanov v 20. stoletju, ampak v večinskem delu povečane vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju.

Kaj pa Sonce? V letih 2008 in 2009 je bila Sončeva aktivnost manjša od pričakovane, čeprav je bil minimum pričakovan. A Sonce se kar ni moglo prebuditi nazaj v običajno aktivnost in tako malo Sončevih peg, kot jih je bilo na njegovem površju zadnji dve leti, niso beležili že od davnega leta 1913. Minimum aktivnosti Sončevih peg je povezan z gostoto toka energije, ki jo oddaja Sonce, ta pa seveda z globalnim podnebjem. Ko je število Sončevih peg majhno, je osončenje Zemlje lahko tudi za desetinko odstotka manjše. Zadnje mesece Sonce okreva in njegova aktivnost se spet povečuje, a očitno so kljub velikemu napredku astronomije in satelitskih meritev mnogi procesi na Soncu še vedno uganka. Vendar večina znanstvenikov meni, da se nam zaradi Sonca ne obetajo hladnejši časi. Za nekoliko hladnejše tedne pri nas tako ne moremo kriviti niti vulkanov niti Sonca, ampak samo običajno vremensko spremenljivost.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja
 

Vecer.si 17.05.2010

 

 
Kategorije:
Informacije SLO Vse objave
Značke:
EKO informacije Večer

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Bilten URSZR – 17.05.10
Naslednja objava Pot Tržič - Završnik - Kal - Kofce je zaprta
  • Število objav: 27743

Informacije

Informacije