Boris Štupar 18.02.2014 22:29 1228 0

Na sodišču o uničenem habitatu Glinščice

Primorski dnevnik: Ugledne priče zatrdile, da akcija civilne zaščite izpred dveh let sploh ni bila posrečena

Na sodnem procesu o domnevnem »razdejanju« doline Glinščice so včeraj zaslišali več prič s seznama državnega tožilstva - v prvi vrsti univerzitetne profesorje in druge izvedence. Le-ti (med njimi je bil tudi botanik Livio Poldini) menijo, da je civilna zaščita med čiščenjem struge (in okolice struge) Glinščice marca 2012 povzročila hudo okoljsko škodo.

Na zatožni klopi so deželni svetnik in nekdanji podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani (zastopata ga odvetnika Caterina Belletti in Lorenzo Presot), deželni direktor civilne zaščite Guglielmo Berlasso, deželna funkcionarka Cristina Trocca (zastopa ju odv. Luca De Pauli iz pisarne Ponti) in funkcionar Adriano Morettin (odv. Paolo Pacileo), medtem ko je tožilec Antonio Miggiani pred meseci predlagal zaustavitev postopka proti dolinskemu občinskemu funkcionarju Mitji Lovriha. Sodnik je Marco Casavecchia, oškodovani stranki pa italijansko okoljsko ministrstvo (le-to je že zahtevalo 3,6 milijona evrov odškodnine) in okoljevarstvena organizacija WWF z odv. Alessandrom Giadrossijem.

Včeraj sta pred sodnika prva sedla zaposlena v gozdarskem podjetju Bombardier iz Karnije, za njima je bil na vrsti domačin Stojan Glavina, ki od leta 1958 stanuje na boljunskem Gornjem koncu. Tožilec ga je vprašal, ali je bilo od konca 50. let na tem območju mnogo poplav in drugih težav z vodo Glinščice. Glavina je dejal, da je do edine poplave prišlo leta 1963, največ preglavic pa je povzročila pri Frankovcu, torej v dolini. Srenja je v letih 1985 in 1995 očistila strugo v dogovoru z gozdno stražo, ki je nadzorovala dejavnost in prepovedala sečnjo zunaj struge. Strugo je z leti sicer napolnilo vejevje, ki je zamašilo kanale hudourniških pregrad.

Glavno besedo so imeli izvedenci, in sicer botanika Livio Poldini in Pier Luigi Nimis ter nekdanji direktor mestnih znanstvenih muzejev Sergio Dolce. Slišati je bilo, da je Naravni rezervat Doline Glinščice eno najbolj dragocenih okolij v deželi, zaščiten z območji ZPS in SIC. Akcija civilne zaščite naj bi uničila vegetacijo in ves naravni habitat, prekinila rastlinsko evolucijo (gozd je prehajal s topolov na črne jelše, slednje pa zdaj ne uspevajo več, pravi Nimis) in spodbudila razmnoževanje invazivnih vrst. Tržačanka Nicoletta Tommasi je svojo diplomsko nalogo posvetila tujerodni rastlini pajesen (ailanthus), ki se je na območju Glinščice po omenjeni akciji zelo razpasla. »Stanje se je poslabšalo, ker po akciji civilne zaščite niso zajezili te rastline, čeprav je boj proti pajesenu predpisan v deželnem zakonu št. 17/2010,« je dejala diplomirana biologinja.

Več v tiskani izdaji Primorskega dnevnika

18.02.2014