Franci Savenc 19.03.2006 06:28 885 0

Na vrhu Amerike

Boris Strmšek: Doseglo ga je šest članov ekipe
Dva sta se podala v Patagonijo na skrajnem jugu Južne Amerike

Na vrhu Amerike

Konec januarja se je podala v Čile in Argentino dvanajstčlanska skupina, ki smo jo sestavljali gorniki iz vseh koncev Slovenije. Dva sta se podala v Patagonijo na skrajnem jugu Južne Amerike, ostali pa smo imeli za cilj najvišjo goro ameriške celine 6960 metrov visoko Aconcaguo.

Iz Santiaga, glavnega čilskega mesta, smo se odpravili čez Ande v Mendozo v Argentini, plačali dovoljenja za vzpon, nato pa nas je čakal tridnevni dostop do baznega tabora. Od vasi Puenta del Inca (2700 m) pot vodi najprej do tabora Confluencia (3300 m), kjer smo prespali dve noči. Za aklimatizacijo smo odpravili pod južno steno Aconcague in na bližnjih pobočjih do višine 4300 m, nato pa je sledil dan hoje do baznega tabora Plaza de Mulas (4300 m). Do baze je dobrih 30 kilometrov hoje, tukaj pa se šele vse prične zares. V bazo smo prispeli 3. februarja. Naslednji dan smo se lahki in bolj za aklimatizacijo povzpeli do prvega višinskega tabora Nido de Condores (5500 m), štirje pa na bližnji vrh Cerro Manso. Po dnevu počitka v bazi smo se odpravili ponovno navzgor na Nido de Condores ter zgoraj prespali dve noči. Za zadnjo aklimatizacijo smo se povzpeli še do naslednjega tabora Berlin (5930 m) in še nekoliko višje, nato pa 8. februarja odšli nazaj v bazni tabor. Na Nido je šlo šest članov ekipe, štirje pa so ostali v bazi in se med tem povzpeli na Cerro Bonete (5004 m). Ker je bilo napovedano dva dni lepega vremena, smo se vsi skupaj 9. februarja napotili ponovno navzgor na Nido de Condores. Nasslednji dan, 10. februarja, ob 4. uri zjutraj se je pričel naš vzpon proti vrhu. Doseglo ga je šest članov ekipe: Ivč Kotnik, Bojan Jezernik, Franci Rupnik, Miran Trošt, Miro Koder in vodja skupine Boris Strmšek. Ostali so obrnili zaradi mraza in slabega počutja. Snega je bilo na gori izredno malo, v naslednjih dneh pa se je vreme spet precej ohladilo, pihal je veter, zato za ostale ni bilo več možnosti za ponoven poizkus. Odnehalo je tudi precej drugih gornikov. Na vrnitvi smo obiskali še nekaj zanimivih krajev v Čilu ter se domov vrnili vsi živi in zdravi.

Boris Strmšek