Boris Štupar 13.12.2010 06:27 1495 0

Nad dnom Osapske doline

Slovenske novice - Boris Dolničar: Osp 1917. Obmejna gručasta vas leži na pobočju tik nad dnom Osapske doline, pod strmim pobočjem skoraj tristometrske Stene ali Griže, v kateri sta podora Mišja peč in Osapska jama ali Grad.

Iz jame, kjer so ob vhodu še vidni ostanki obrambnega zidu iz obdobja turških vpadov, priteče ob obilnih padavinah potok Osapska reka. V dnu doline so polja in vrtovi, na pobočjih travniki, na Brdu pašniki, v tinjanskih hribih pa je veliko gozdov s hrasti, gabri in jeseni.

Domačini so se že od nekdaj ukvarjali predvsem s pridelovanjem krompirja in vrtnin (zlasti radiča), oljk in vinske trte (refošk in malvazija) ter mlečno živinorejo. Pred prvo svetovno vojno so veliko pridelkov prodali v Trst. Že leta 1819 je v Ospu začela delovati prva slovenska ljudska šola v Istri z dvema učiteljema; postopoma sta v vasi zrasli dve šolski stavbi, pri čemer je bila ena namenjena vaškim otrokom, v drugo pa so hodili šolarji iz okolice (skupaj sta sprejeli prek 360 učencev).

Na spodnji levi sliki je upodobljeno »novo« šolsko poslopje, ki ga je občina 1900. uredila v nekdanji hiši družine Vovk. Prvo nadstropje, v katerem sta bila učilnica in učiteljevo stanovanje, so zgradili na novo, pritličje pa je bilo namenjeno drugim dejavnostim: najprej sta bili tu trgovina in krojačnica, zatem mizarska delavnica in prostori osapskih godbenikov, po drugi svetovni vojni pa sprva skladišče in nato gostilna, dokler ni bila 1983. predelana v gasilski dom. Sicer pa se je pouk v osapski osnovni šoli odvijal do 1963., odtlej se učenci vozijo v Dekane. »Staro« šolo so preuredili v kulturni dom, v katerem deluje pred dobrimi sto leti ustanovljen KUD Domovina. Tako za njegov nastanek in delovanje kakor za gospodarski in kulturni napredek vasi je na prelomu stoletij imel največ zaslug župnik in dekan ter deželnozborski poslanec Josip Kompare, ki je v Ospu živel med 1889. in 1907., nato se je preselil v ZDA, kjer je ustanovil Slovensko-hrvaško katoliško kolonijo in vodil urad za slovenske izseljence. Današnja podoba zgornjega dela vasi pod steno, kjer stoji župnijska cerkev sv. Tomaža, ohranja značilno stavbno dediščino s kakovostnimi kamnoseškimi izdelki prejšnjih stoletij (ulice, korte, portone, kamine idr.).