se zgodi udeleženem v neorganizirani skupini in posameznikom
Pred začetkom poletne sezone
Največ nesreč
se zgodi udeleženem v neorganiziraneh skupinah in posameznikom
V letu 2005 je bilo okoli četrtino menj nesreč kot leto poprej. Navidezno izboljšanje pa gre na rovaš slabemu vremenu, ki je lansko poletje bistveno zmanjšal obisk naših gora.
V letu 1990 je GRS posredovala v 92 intervencijah. Od tega je bilo 15% nesreč z negorniške dejavnosti. V letu 2005 pa je GRS posredovala že 232-krat, kar je dva in pol krat več in kar tretjino intervencij je bilo v negorniških dejavnostih v gorah ali na težko dostopnih krajih, kjer gorski reševalci s svojim znanjem in tehniko redno priskočijo na pomoč.
Med gorniške nesreče štejemo tiste, ki so se zgodile pri planinskih dejavnostih, ostale so negorniške, npr. jadralnih padalcev, pri delu v gozdu... Med gorsniške nesreče v aktivnosti "alpsko smučanje" so šteti primeri nesreč smučarjev na območju smučišč a izven urejenih površin.
V te preglede pa niso vključene nesreče na organiziranih smučiščih, tudi če so pri njih posredovali gorski reševalci (vključeni v dežurno službo na smučišču). Ocenjujemo, da je bilo teh nesreč v letu 2005 okoli tisoč.
Največ, povprečno polovico nesreč je seveda v poletnih mesecih, ko je v gorah tudi največ ljudi. In – prav tako polovico (in z enako razlago) jih je v lepem vremenu.
V letu 2005 je imela največ (43) posredovanj GRS Tolmin, sledi Bohinj (29), Mojstrana (23), Bovec (21) in Kranjska Gora (15).
In še podkrepitev naslovne ugotovitve:
V nesrečah neorganiziranih skupin je bilo lani 87 udeležencev (42,2 %), posameznikov pa 70 (34,0 %). Slede plezalne naveze z 22 udeleženci (10,7 %), organizirane skupine s 19 udeleženci (9,2 %) in – nesreče planinskih vodnikov, ki jih je bilo 7 (3,4 %).
Največ ponesrečenih je starosti med 40 in 49 let, sledijo stari med 30 in 39 let, pa starejši (50 – 59 let) ... ta razporeditev velja že več let.
Vedno več tujcev obiskuje naše gore, sorazmerno s tem se veča tudi njih delež v gorskih nesrečah. V letu 2005 je bilo skoraj 1/3 ponesrečenih tujcev (32 %, leta 2004 29 %) ---, smrtnih primerov pa 7 od skupno 20. Po državljanstvu: največ iz Velike Britanije, Avstrije in Italije.
Le letu 2005 je GRS opravila 232 reševalnih akcij, v katerih je bilo 258 udeležencev/poškodovancev. To je sicer nekaj manj kot leta nazaj, ko je bilo ponesrečenih okoli 300. Nekoliko v upadu so bile tudi negorniške nesreče. Še vedno pa imajo z njimi največ dela na Tolminskem (lani 25 primerov), saj je jadralno padalstvo tam zelo priljubljeno.
Lani se je vsaka osma nesreča končala s smrtnim izidom: V 154 nesrečah, v katerih je bilo udeleženih 181 gornikov, jih je kar 20 umrlo.
V povprečju je za reševalno akcijo potrebno 32 ur reševalnega dela, v akcijo je vključenih sedem reševalcev, zaključi pa se povprečno v štirih urah in pol.
Lani je bilo največ vloženega v reševanje slovaških planincev v Prisanku (695 ur), ki so ga opravili reševalci treh postaj GRS. Najdlje pa je trajalo iskanje čeških alpinistov, ki ju je plaz zasul 31. januarja, zadnji pa je bil v Koritih najden 13. julija.
Helikopter je sodeloval v dobri tretjini vseh akcij GRS, zdravnik pa je bil prisoten v več kot polovico akcij.
Pripravil (za novinarsko konferenco 31.05.06)
Janez Kosec, Podkomisija za analize in informiranje
Vir podatkov:
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2005 -
Pavle Podobnik