Večer: Jubilej PZS – odkritje plošče in slavnostna akademija / Ledne vertikale
Jubilej PZS – odkritje plošče in slavnostna akademija
Slovensko planinsko društvo, katerega naslednica je Planinska zveza Slovenije, je visok jubilej, 120 let, včeraj proslavilo z odkritjem spominske plošče v Ljubljani in s slavnostno akademijo v Cankarjevem domu.
Predsednik PZS Bojan Rotovnik je na slavnostni akademiji, ki se je je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, pojasnil, da se je planinsko društvo takoj po ustanovitvi pred 120 leti lotilo označevanja poti, začeli so tudi kulturno in znanstveno delo. Že v prvem letu sta bili ustanovljeni kamniška in savinjska podružnica, pripravljeni so bili organizacijski temelji današnjih planinskih društev. Poudaril je pomen društva za slovenski jezik. Kot je pojasnil, je takoj po ustanovitvi začel izhajati Planinski vestnik, ki ni bil le društveno glasilo, temveč narodna, kulturna, strokovna in naravovarstvena revija.
S slavnostno akademijo v Cankarjevem domu je PZS pričela praznovanje 120-letnice delovanja. (Manca Čujež)
Društva z večdesetletno tradicijo
Po Rotovnikovih besedah ima večina od 278 planinskih društev večdesetletno tradicijo, kar je po njegovem najboljši kazalnik uspešnosti delovanja, razširjenosti in tudi vpetosti v življenje domačega okolja. "Planinska društva si v obliki izjemne količine prostovoljnega, brezplačnega, prostočasnega, strokovnega dela prizadevamo za to, da bi bilo planinstvo v svojih treh poglavitnih pojavnih oblikah - šport otrok, mladostnikov in mladih, rekreativni in tekmovalni šport -, ki so najbolj dostopne širšemu krogu ljudi vseh starosti. S projekti kakovostne množičnosti lovimo ravnotežje med pristnimi doživetji in obvladljivimi vplivi na naravo."
Planinska društva se po njegovih besedah zavedajo pomena delovanja v civilni družbi, s svojim delovanjem si prizadevajo za dobrobit skupnosti v celoti in zato vzdržujejo več kot 9000 kilometrov planinskih poti ter oskrbujejo 177 planinskih koč in bivakov.
Kot poudarja Rotovnik, je za učinkovito delovanje v duhu civilne družbe prvi pogoj demokratična družba z visoko razvito demokratično zavestjo, kar se odraža v odnosu država-civilna družba. "V urejenih razmerah postane civilna družba enakopravni partner države in ne njen tekmec. Žal ugotavljamo, da v planinstvu ni tako."
Odkrili spominsko ploščo pri Nami
Že pred akademijo so odkrili spominsko ploščo pri Nami, na stiku Tomšičeve in Slovenske ceste, na ustanovnem mestu Slovenskega planinskega društva, izdelano iz pohorskega granodiorita (tonalita). Planinska zveza Slovenije je sicer ena največjih in najbolj množičnih nevladnih prostovoljskih organizacij v Sloveniji. Podatki za preteklo leto kažejo, da je imela v svojih vrstah, upoštevajoč planinska društva, klube in postaje gorske reševalne službe, 57.520 članov, od tega 18.000 planincev do 26 let, kar 2,8 odstotka Slovencev pa je včlanjenih v planinsko zvezo.
Sanja Verovnik
Ledne vertikale
Ledno plezanje je domena alpinistov, toda vse več običajnih gornikov se preizkusi v navpičnem ledu, s primerno opremo in ob varovanju je lahko ledno plezanje odlična rekreacija in zabava.
Zima se preveša v zadnji del, razmere pa so že primerne za večino gorniških aktivnosti. Seveda morate biti previdni, zlasti če se odpravljate v visokogorje. Tam je treba biti zaradi velikih količin snega pozoren na morebitne plazove. Da pa nam ne bi bilo dolgčas ob čakanju na odlične razmere za pristope na vrhove in turno smučanje, se lahko nekoliko zadržimo v gorskih dolinah, ki nam ponujajo še eno zanimivo dejavnost - ledno plezanje. To je bila do pred kratkim domena alpinistov in plezalcev, večina ni niti pomislila, da je ta šport preprosto dosegljiv tudi navadnim smrtnikom. Potrebujemo namreč primeren teren - primerno ledno plezališče in možnost varovanja. Primerno opremljeni potrebujemo ob sebi tudi izkušene inštruktorje plezanja, udeležimo se lahko tečajev, ki jih organizirajo gorniška društva in alpinistični odseki, v svoji vsebini pa jih ima skoraj vsak gorski vodnik. In ko se bomo spoprijeli z ledeno vertikalo, bomo ugotovili, da to sploh ni tako nemogoča dejavnost, seveda pa za prave vzpone po visokih zaledenelih slapovih potrebujemo veliko znanja, izkušenj in tudi treninga, saj terja precej fizičnega napora. A s poznavanjem primerne tehnike in treningom je vse mogoče.
Led, oprema, izkušnje
Za led so potrebne nizke temperature in voda. Brez tega ledu ni. Največ možnosti, da najdemo led, je tam, kjer v poletnem času teče voda čez stene, skale. Ob suhih zimah je ledu manj, zato pa so zime z obilo snega tudi z ledom bolj radodarne. Vse pa je odvisno od temperatur. V gorskih dolinah so noči hladne, čez dan pa se tudi ne segreje preveč. Ozke zaprte doline in senčni predeli so pravo mesto, da bo ledu dovolj in da bo obstojen dalj časa. In takrat je treba vzeti v roke pravo opremo in se v pravi družbi odpraviti do vznožja ledu. Skoraj vsaka alpska dolina omogoča plezanje v ledu, ponekod lahko najdemo tudi precej visoke zaledenele slapove, ki so namenjeni bolj izkušenim. Kot začetniki se bomo morali najprej spoznati z ledom ob vznožju lednih smeri, se seznaniti z uporabo opreme, s plezalno tehniko, z možnostmi varovanja in predvsem kako zagotoviti primerno varnost. Ker so dereze in cepini lahko tudi nevarni, se je treba naučiti ravnati z njimi. Pri plezanju v ledu brez zaščitne čelade ne gre, tudi kakšna zaščita za obraz (očala, vizir na čeladi ...) je koristna, saj se led lomi in delci nas lahko poškodujejo.
Od Logarske doline do Maltatala
V Logarski dolini je ledu kar nekaj, primerna je tudi dolina Tamar in še marsikje bi se našel pravi led. Ob naravnih zaledenelih slapovih obstajajo tudi umetno zaledenela plezališča, na primer Pod skalco v Bohinju, najbolj obiskana in znana pa je v zadnjem času soteska Mlačca pri Mojstrani, ki v primernih razmerah omogoča plezanje večjim skupinam. Možnosti za pripravo lednih poligonov bi bile marsikje, le da tovrstnih aktivnosti ne znamo dovolj izkoristiti za razširitev ponudbe. To bi lahko namenili turističnim gostom in gornikom, ki bi želeli preizkusiti svoje sposobnosti ali si nabirati tovrstne izkušnje. Manjka nam podjetnosti na teh področjih in premalo je sodelovanja med športnimi centri in gorniki.
Če je pri nas sezona z ledom bolj slaba, imamo zelo blizu območja v Avstriji, kjer je več možnosti. Ena od zelo popularnih je dolina Maltatal blizu Spittala na avstrijskem Koroškem. Tam najdemo vse vrste ledu, od nizkih lednih kaskad do visokih lednih slapov, položnega in navpičnega ledu, še previsni led se najde, skratka, veliko možnosti za organizacijo tečajev in za prave ledne vzpone. Pogosto je tam led še na začetku pomladi. Še več ga je po Dolomitih in predvsem v osrednjih Alpah, kjer imamo ledenike, doline pa so višje ležeče.
Tečaj lednega plezanja ne zajema samo plezanja, pri čemer je pomembna pravilna uporaba cepinov in derez, temveč vsebuje tudi možnosti varovanja v ledu. Za varovanje uporabljamo tako imenovane ledne vijake, ki jih lahko zaradi njihove oblike zabijemo v led in nam omogočajo izdelavo varovališč, varovanje med plezanjem, tudi sidrišč za spuščanje, za njihovo nameščanje pa je potrebne kar nekaj vaje. Ob občutkih zadovoljstva, ko se povzpnemo na vrh kakšne ledene sveče ali strmega lednega podstavka, nam ti tečaji dajo tudi napotek, kako se lotiti treninga, da bodo naše sposobnosti plezanja v ledu večje. Kot pri športnem plezanju je tudi pri lednem zelo pomemben trening, če se želimo s tem ukvarjati redno. Trening je mogoč tudi na tako imenovanih suhih stenah za ledno plezanje ali drytooling stencah. Z znanjem in vadbo bodo naši preplezani zaledeneli slapovi postajali vse višji in višji. Velja poskusiti.
Boris Strmšek