Večer: Previdno v gorah / Gremo v hribe? Seveda gremo! / Plezalna šola v Slovenski Bistrici
Previdno v gorah
Razmere v gorah na začetku pomladi so zelo neugodne, zaradi pogostega sneženja je snega še veliko, snežna odeja pa ni povsem stabilna. Plazovi ogrožajo pohodnike, zato previdnost ni odveč.
Obilo sneženja ter veliko opozoril tistim, ki se odpravljajo v gorski svet, je stalnica letošnje zime, ki se je sicer že poslovila. Vendar prvi pomladni dnevi ne kažejo nič kaj pomladne podobe, temveč bolj nadaljevanje zime, saj sneženja še občasno zajamejo tudi doline. Sneženja in veter pa ob tem povzročata v visokogorju razmere, ki zahtevajo veliko previdnosti ter predvsem izogibanja predelom, ki so potencialno nevarni za snežne plazove. Tukaj sedaj ne gre toliko za opremljenost gornikov, saj oprema še vedno ne zagotavlja varnosti pred nevarnostmi, temveč predvsem za upoštevanje razmer, ki so milo rečeno nevarne. Nepredelan sneg zelo različnih struktur, od težkega mokrega snega pa vse do pršiča, odvisno predvsem od predela, kjer pada, pomeni, da nas lahko ture v visokogorje drago stanejo. Nesreča alpinistov v Ojstrici, ko ju je presenetil plaz in ju iztrgal iz pobočja ter odložil nekoliko nižje v kotanji, je bilo krepko opozorilo, da v teh razmerah raje obiščemo nižinske predele ali se držimo smučišč. Alpinista sta sicer preživela, niso pa preživeli nekateri drugi, ki so jih plazovi zajeli po Alpah v zadnjem času. Opozorila pred plazovi očitno ne zaležejo povsem. Pri nas smo imeli v letošnji zimi že kar nekaj nesreč, tudi smrtne, poškodovanih v plazovih je bilo tudi nekaj, kljub vsemu pa se turni smučarji in pohodniki še vedno radi odpravljajo v gore tudi v slabih razmerah.
V zadnjih letih je porasla popularnost zimskemu gorništvu, s turnim smučarjem se ukvarja vedno več navdušencev. Seveda za smučanje v gorah ni potrebno samo smučarsko znanje, temveč predvsem poznavanje razmer in nevarnosti. Velikokrat nesrečam botruje podcenjevanje razmer, kar je sicer pogosto povezano s pomanjkanjem izkušenj. To, da se nesreče dogajajo tudi izkušenim, pa je seveda stvar prevelike predrznosti, včasih tudi neučakanosti, ko je treba skoraj celo zimo zaradi muhastega vremena čakati na ugodne razmere. Vendar pa gore počakajo, najdemo pa lahko tudi kakšne alternative, zato izgovorov za ture v slabih razmerah ni. Če razmere na določenem področju niso primerne in obstaja nevarnost plazov, izberemo turo, ki je bolj varna. Pogosto je treba preseliti cilje nekoliko nižje in se držati pobočij z manjšimi nakloninami. Gorniki pogosto prakticirajo, da je tudi v slabih razmerah tura na Viševnik ali Dovško Babo še vedno primerna, vendar pa se je predvsem na slednji kakšna zgodba v zadnjem času tudi že končala s plazom. Okrešelj nad Logarsko dolino postreže s številnimi turami na okoliške vrhove, marsikdo pa se v slabih razmerah odloči le za "skok na Savinjsko sedlo. Pa vendar ne smemo pozabiti, da nas lahko preseneti plaz z ostenja Križa, pa tudi Mrzla gora je grozeča v sedanjih razmerah.
Ob tem pa marsikdo pozabi, da je lahko nevaren že dostop do Okrešlja, saj je pot med slapom Rinka (most čez potok) in izvirom Savinje izpostavljena plazovom z Mrzle gore. Če se ob tem zavedamo, da so nekoč zime z obilnimi snežnimi padavinami povzročale smrtne žrtve tudi po Halozah, Slovenskih goricah in še kje, predvsem na strmih travnikih, previdnost vsekakor ni odveč. Tudi padajoč sneg s streh je nevaren, še posebej moker, ki je padal večinoma v zadnjem obdobju, in niti snegobrani na strehah niso varovali pred plazovi s streh. Zatorej velja pri odločanju glede pohodov v gore še posebej trezen razmislek. Ne gre vselej samo za stopnjo nevarnosti snežnih plazov, gre tudi za poznavanje področja, kamor se odpravljamo, in tamkajšnjih specifičnih razmer, ki lahko tudi odstopajo od nekih splošnih. Vsekakor pa gre pri načrtovanju tur v nestabilnih vremenskih razmerah tudi za opazovanje oziroma preverjanje daljšega časovnega obdobja glede padavin, temperatur in vetra. Ob grožnji plazov nesprijetega snega, ki se trenutno prožijo tudi spontano, namreč obstaja nevarnost zaradi vetra, ki povzroča klože, na pobočjih z napihanim snegom pa nas prav tako lahko preseneti plaz.
Zimski vzpon (Boris Strmšek)Seveda se bodo zdela opozarjanja pretirana, saj je v gorah lepo število ljudi in večini se nič ne zgodi. Večini? Velik korak k varnosti je priprava na turo oziroma odločitev, ali sploh gremo. Odločitev je predvsem vaša - in sprejmite takšno, ki bo najbolj varna za vas in vaše sopotnike.
Boris Strmšek
Gremo v hribe? Seveda gremo!
Začenja se Zlatorogova akcija Gremo v hribe.
Drage planinke, planinci, ljubitelji narave, pohodov in prijetnega druženja. Leto je obrnilo list, zima se je prevesila v pomlad, in to je čas, ko narava vzcveti in nas privabi na plano. To je tudi čas, ko se začne Zlatorogova akcija Gremo v hribe.
Letos ne bo prav nič drugače. Zlatorogova ekipa je že pošteno zavihala rokave in se priprav na novo, že četrto sezono akcije Gremo v hribe, lotila z obilo veselja in zagnanosti. Zlatorogova transverzala ponosa se tako nadaljuje v letu 2013 - in tudi tokrat vas bomo popeljali na čudovite kraje, po vsej Sloveniji, kjer se boste v dobri družbi lahko zabavali ob Zlatorogovih igrah.
Pohodniški projekt številka 1 v Sloveniji!
V lanskem letu je bilo med dvanajstimi lokacijami kar devet novih oz. devet takih, ki smo jih z Zlatorogovim dogodkom obiskali prvič. V letošnjem letu smo Zlatorogovi družini planinskih domov in koč dodali tri nove lokacije (Mirna gora v Beli krajini, Domžalski dom na Mali planini in Dobrča na Gorenjskem), skupno pa Zlatorogova transverzala šteje že 24 lokacij.
Zlatorogovo transverzalo ponosa podpira tudi ena izmed največjih slovenskih nevladnih organizacij - Planinska zveza Slovenije, kar daje pohodniškemu projektu še posebno težo.
Transverzala nadaljuje družbeno odgovorno noto
Družbeno odgovorna nota akcije se prav tako nadaljuje, saj bo Pivovarna Laško za vsak podpis v častni Zlatorogovi knjigi podarila en evro lokalnemu planinskemu društvu. V letu 2012 se je v knjigo vpisalo več kot 6000 pohodnikov in Pivovarna Laško je v tem letu lokalnim planinskim društvom za njihovo nadaljnje delovanje in za pomoč pri izvedbi akcije skupaj podarila 12 tisoč evrov.
Od leta 2010, ko se je akcija začela, pa do danes, je znesek donacij znašal že preko 60 tisoč evrov, kar je več kot pohvale vredno.
Osvoji vseh 12 lokacij in postani ambasador Zlatorogove transverzale ponosa
Vsi, ki se boste udeležili vseh dvanajstih dogodkov, boste na Šmohorju, kjer bo potekal zadnji letošnji dogodek transverzale, prejeli diplomo z nazivom ambasador Zlatorogove transverzale ponosa in bogato nagrado Pivovarne Laško.
Vse, ki ste bili z nami v preteklih letih ali pa vas druženje v naravi preprosto veseli, vabimo, da se nam pridružite in se udeležite Zlatorogovih dogodkov. Obljubljamo, da vam ne bo žal.
Tako je bilo na Nanosu pri Vojkovi koči. (Boris Heričko)
Lokacije in termini Zlatorogove transverzale ponosa za leto 2013: 1. Koča na Kokoši, 20. april
2. Koča na Kopitniku, 4. maj
3. Zavetišče na Planini nad Vrhniko, 25. maj
4. Mariborska koča na Pohorju, 1. junij
5. Dom na Mirni gori, 8. junij
6. Koča na Blegošu, 15. junij
7. Koča na Menini planini, 22. junij
8. Koča na Dobrči, 29. junij
9. Domžalski dom na Mali planini, 6. julij
10. Vojkova koča na Nanosu, 17. avgust
11. Kosijev dom na Vogarju, 24. avgust
12. Planinski dom na Šmohorju, 31. avgust
Na lokacijah vas pričakujemo od 8. ure, naše druženje, začinjeno z glasbo in družabnimi igricami, pa se bo nadaljevalo do popoldanskih ur (predvidoma do 16. ure). Vljudno vabljeni!
Več informacij na http://www.gremovhribe.si
Plezalna šola v Slovenski Bistrici
Ali si želite spoznati svet vertikal in previsov? Če da, vas Alpinistični klub Slovenska Bistrica vabi v šolo športnega plezanja, pod vodstvom alpinističnega inštruktorja in inštruktorja športnega plezanja Tomija Aurednika. V šolo vpisujejo vse, rojene med letoma 1988 in 1998. Teoretični del obsega predavanja, praktični del pa bo izveden na plezalni steni in balvanih v športni dvorani ter naravnih plezališčih. Dodatne informacije o plezalni šoli, šoli plezanja za otroke in ostale informacije najdete na http://www.alphut.net ali pa pokličite na 031 782 321 (Tomi Aurednik) ali 031 031 295 508 (Domen Oder).