Večer: Orjaški slap na koncu sveta / Na Dobrči veselo in rekordno / Od gorce do gorce
Orjaški slap na koncu sveta
Jinbar v etiopskem gorovju Simien
Osrednji del Etiopije je ena sama velika gmota vulkanskih kamnin. Pred približno petdeset milijoni let je v seriji velikih vulkanskih izbruhov nastala današnja Visoka etiopska planota. Sega krepko čez 3000 metrov v višino, v gorovju Simien pa doseže najvišjo točko v Ras Dashenu na 4620 metrih višine.
Jinbar s 700 metrov višine velja za enega najvišjih afriških slapov
Čudo Afriškega roga
V gorovju Simien so oblaki in deževno mnenje del vsakdana. Zaradi vrtenja Zemlje se vlažne zračne gmote od zahoda gibljejo proti vzhodu in se dvigajo ob pobočjih gorovja. Tu se vlaga v zraku kondenzira in v obliki silovitih nalivov pade na zemljo. Namočen svet torej, pravo čudo Afriškega roga, ki je običajno bolj suh. Po pobočjih gora tečejo številni potoki. Vulkanska kamnina je sorazmerno mehka in posledično neodporna do naravnih sil. Vodotoki tako v kamnino vrežejo ozke struge, prave kanjone. Planota Simien je skorajda ravna, zato pa se ob straneh njeni robovi prepadno spuščajo v globino. Na nekaj sto metrih horizontalne razdalje se planota spusti skoraj dva tisoč metrov v globino. Takšno zemeljsko površje je tako kot nalašč za velike slapove.
Jinbar je prav gotovo eden takih. S sedemsto metrov višine velja za enega najvišjih afriških slapov. Istoimenska reka izvira na 4000 metrih višine prav pod Ras Dashenom. Po devet kilometrov dolgem rečnem toku v smeri proti jugu reka priteče prav na prepadni rob visoke planote. Tu v trenutku izgubi tla; z ravnine pade celotna vodna gmota vertikalno v globino. Ustje slapa se je v tisočletjih vodnega delovanja umaknilo že precej nazaj v mehko vulkansko kamnino. Takoj za ustjem se slap v mogočnem curku v čisti vertikali spusti naravnost v globino; vodni curek se večkrat dotakne stene, tik nad tolmunom pa ga stena odrine nekoliko v desno. Tolmun se z roba planote globoko v kanjonu bolj sluti kot pa vidi. Iz njega pa proti zahodu odteče gorska reka.
Skrit, težko dostopen
Kljub velikosti pa slapa Jinbar ni tako enostavno videti. Gorovje Simien je danes nacionalni park v severni Etiopiji in preko njega teče vratolomna gorska cesta. Slap je od ceste oddaljen in se ga doseže po nekaj urnem trekingu. Pa tudi takrat, ko je slap praktično na dosegu roke, je pogled nanj v marsičem odvisen od sreče. Vreme v gorovju je namreč popolnoma nepredvidljivo. Ves dan se po gorovju vlečejo meglice, ki se popoldne prav posebej rade spremene v gorske nevihte. Tako je bilo tudi ob našem obisku. Kar nekaj časa smo čakali nad prepadnim pobočjem. Globoko pod nami hrumenje, okrog nas pa morje megle.
Bili smo že čisto na robu obupa, ko je prišel trenutek odrešenja. Veter je meglice razpihal, posijalo je sonce. Pred nami se je odprla črna vulkanska stena, preko nje pa je v neskončne globine padal mogočni Jinbar. V tem trenutku je bil ves trud poplačan. Pogled na enega največjih slapov na koncu sveta vsakemu opazovalcu vzame sapo.
Mogočni kanjoni gorovja Simien
Tekst in foto: Rok Mihovec
Na Dobrči veselo in rekordno
Pri koči na Dobrči, ki je bila lani razglašena za najbolj priljubljeno planinsko kočo, se je vpisalo 710 pohodnikov, tekačev in kolesarjev
Osmi dogodek akcije Gremo v hribe je potekal na Gorenjskem, pri koči na Dobrči, kamor se je Zlatorogova ekipa podala prvič. V vpisno knjigo se je vpisalo rekordnih 710 pohodnikov, tekačev in kolesarjev, ki si bodo ta dan nedvomno zapomnili. Veselje, ples, gostoljubje domačinov, glasbena izvajalca, 4. tek na Dobrčo in Zlatorogova ekipa so dan naredili poseben.
Mogočna Dobrča, ki se strmo dviga iz gorenjske ravnine, zemljepisno predstavlja najjužnejši odrastek Stola in je del Karavank, geografsko pa spada pod Kamniške Alpe. Planinska koča na Dobrči je bila v letu 2012 razglašena za najbolj priljubljeno planinsko kočo. Stoji na pobočju Kres in ponuja neverjeten razgled. Domačini ji pravijo gorenjski balkon - in še kako prav imajo, saj je razgled pri koči resnično čudovit.
Oskrbnik Milan je z ekipo poskrbel, da si bodo udeleženci Zlatorogove transverzale ponosa tokratni dogodek dobro zapomnili. Gostoljubje domačinov je bilo v pravem nasprotju s pregovorno varčnimi Gorenjci, saj hrane, nasmejanih obrazov, dobre volje in glasbe ni manjkalo. Še več, vsega je bilo v izobilju in v zraku je bilo čutiti odlično vzdušje. Za glasbo sta tokrat poskrbela kar dva glasbena izvajalca, domači Veseli Begunjčani in Tanja Žagar.
Glasbeniki so dodobra ogreli ozračje in na plesišče zvabili tudi najbolj utrujene. Plesalo se je do poznega popoldneva, vmes so pohodniki lahko sodelovali še v priljubljenih Zlatorogovih igrah in v dopoldanskem času z navijanjem pozdravili tekače, saj je prostor pri koči služil kot cilj 4. teka na Dobrčo. Start teka je bil v Brezjah pri Tržiču, prvi tekač pa je do cilja potreboval nekaj več kot 37 minut.
Tokratni soorganizatorji Zlatorogovega dogodka na Dobrči so bili iz Planinskega društva Tržič, ki mu predseduje gospa Erna Anderle. Nedvomno bodo zadovoljni tudi v društvu, saj se je na Dobrči v vpisno knjigo podpisalo rekordno število pohodnikov. Temu številu bo Pivovarna Laško dodala 290 in tisoč evrov namenila PD Tržič. Pivovarna Laško namreč za vsak podpis nameni en evro lokalnemu planinskemu društvu za nadaljnje uspešno delovanje.
V soboto, 6. julija, se bo akcija Gremo v hribe preselila k Domžalskemu domu na Mali planini, ki je še zadnja nova lokacija letošnje Zlatorogove transverzale ponosa. Po tem dogodku sledi poletni premor, 17. avgusta pa se akcija nadaljuje na Vojkovi koči na Nanosu.
Jure Štraus
Od gorce do gorce
V času praznika občine Šmarje pri Jelšah je na Sladki Gori potekal že deveti tradicionalni pohod Od gorce do gorce. Organizirajo ga tamkajšnje turistično društvo, občina, TIC Šmarje pri Jelšah in sladkogorski gasilci. Udeležilo se ga je približno 500 pohodnikov. Letos je že drugo leto zapored potekal po trasi mimo Cahonove domačije in Šebatove gorce. Svoja vrata so odprle še Potiskova domačija, Andrejeva, Majcnova, Čebularjeva, Smoletova in Juršetova gorca. Pohodniki so okušali domače vino, kruh in pecivo, ponekod so ponujali meso na žaru, odojka iz krušne peči, hišne enolončnice in ribe s prilogo.
Na Andrejevi gorci so pohodniki uživali ob panoramskem razgledu (Polona Bercko)
Vaški ansambel Biserni zvoki je z domačimi vižami poskrbel za lahkotnejši korak, zato je marsikdo zaplesal. Poučno je bilo na Cahonovi domačiji, kjer so prikazali izdelovanje vinskih sodov in klepanje kose. Slavko Jerič, ljubitelj slikarske umetnosti, je v svoji gorci na ogled postavil svoja umetniška dela. Na hribčku v cerkvi sv. Mihaela je bila sveta maša. Naslednje leto se na desetem jubilejnem pohodu po sladkogorskih vinogradih obetajo presenečenja, tudi trideset harmonikarjev, ki bodo spremljali pohodnike, napovedujejo. (pb)