Večer: Stenar / Pohodniki pregnali sive oblake / Šumljakova pot in Mariborska koča
Stenar
Prelep vrh nasproti severne triglavske stene
Letošnje dolgotrajne in predvsem s snegom bogate zime je vendarle konec. Gore, ki so bile pol leta neprehodne zaradi izjemno velikih količin snega, so končno spet pripravljene, da jih obiščemo. Ena najlepših je prav gotovo Stenar, malo poznana gora, ki se ponaša s čudovitim pogledom na Triglav.
Začnemo pri Aljaževem domu na koncu doline Vrat. Pri njem se cesta konča, a za v zatrep doline se je treba še potruditi. Po pol ure hoda po zatrepu doline, ki se imenuje Bukovje, zavijemo ostro na desno. Prav ta del je bil v letošnji zimi hudo prizadet, saj se je s južne stene Stenarja v dolino privalil mogočen plaz in v bukovem gozdu naredil pravo zmešnjavo.
Sovatna je ledeniško pobočje med Bovškim Gamsovcem in Stenarjem, prek katerega se je v davnih časih spuščal ledenik, ki je nastajal na Kriških podih. Strmo pobočje ima višinsko razliko skoraj 900 metrov in preko njega se je treba pošteno potruditi. Saj ne, da bi bilo posebno zahtevno, vendar se pot pošteno vleče in vzame skoraj tri ure hoda. Za našim hrbtom se dviga severna triglavska stena in z nje na nas gleda začuden obraz sfinge.
Na višini 2178 metrov končno pridemo do Dovških vrat in pred nami se odpre pogled na Kriške pode. Gre za kraško planoto, na kateri najdemo v globelih tudi tri najvišja slovenska jezera. Vsa površinska voda zaradi prepustnih tal skoraj takoj izgine v podzemlje, zato je pokrajina še najbolj podobna kamniti puščavi, porasli z manjšimi travnatimi zaplatami in obdani z mogočnimi gorami. Na tem mestu je treba biti pozoren. Človek bi pričakoval, da v tem kamenju nihče ne more preživeti. Resnica je drugačna. To je naravno okolje kozorogov. Stari odrasli samci živijo kot samotarji. Mladi samci v skupinah po pet do deset živali, samice in mladiči pa posebej. Vsi so skupaj le v času parjenja. Samčevi mogočni rogovi dosežejo tudi do meter dolžine in so pravljični okras teh živali. Rogovi so namenjeni izkopavanju trav izpod snežne pokrajine, paritvenim bojem, primerni so tudi za čohanje po hrbtu. Kozorogov na Kriških podih je lepo število. Vendar jih videti kljub vsemu ni tako enostavno. Včasih lahko po podih tavamo tudi cel dan, pa jih ne bo na spregled.
Kmalu po Dovških vratih zavijemo na Stenarskih vratcih ostro na desno. Tod se začne nekoliko bolj izpostavljen del. Na prvi pogled to ni nič posebnega. Na snežišču se sneg ohrani dolgo v poletje. Po tistem, ko je predelan, zleze sam vase in je trdna kompaktna snov, na kateri se da z lahkoto zdrseti. Zato previdno. Na drugi strani Stenarja stopimo na njegovo streho. Do vrha je še pol ure in na višini 2501 meter stopimo nanj. To je edini enostavni dostop na to mogočno goro. Stenar nima brez razloga svojega ponosnega imena. S treh strani ga obdajajo mogočni prepadi, le s četrte se da nanj povzpeti razmeroma preprosto.
S Stenarja je lep razgled na severno
triglavsko steno. Pogled na Stenar z Vrat
Z vrha je čudovit razgled. Smo v osrčju Julijskih Alp in južno od nas se pokaže severna triglavska stena v celotni podobi. Pod nami so dolina Vrata in Kriški podi. Na severu pogled na Špikovo skupino, v kateri ima glavno besedo Škrlatica. Vzpon na Stenar je prvovrsten gorniški cilj. Zanj potrebujemo cel dan hoda, a se nam odkupi s svojo neverjetno lepoto.
Tekst in foto: Janez Mihovec
Pohodniki pregnali sive oblake
Četrti Zlatorogov dogodek je potekal na sedaj že tradicionalni lokaciji - pri Mariborski koči na Pohorju. V vpisno knjigo se je vpisalo največ pohodnikov letos, kar 705, ki so se ob dobrem vzdušju gostiteljev zabavali do poznih popoldanskih ur.
Prvi vikend v juniju je na Štajerskem že vrsto let rezerviran za širšo družbeno akcijo Športni vikend Maribora, zato je prva junijska sobota tudi v koledarju akcije Gremo v hribe rezervirana za lokacijo na Pohorju, natančneje pri Mariborski koči. Koča je namreč tudi ena izmed treh stalnih lokacij Zlatorogove transverzale ponosa (poleg Nanosa in Šmohorja), ob tem pa je to tudi lokacija, kjer se vsako leto zbere veliko pohodnikov. Tokrat se je v Zlatorogovo vpisno knjigo vpisalo kar 705 pohodnikov, kar je tudi letošnji rekord. Pivovarna Laško, ki za vsakega vpisanega pohodnika nameni 1 evro lokalnemu planinskemu društvu, bo temu znesku dodala še 295 evrov, skupni znesek pa prejme Planinsko društvo Maribor Matica.
Sivi oblaki nad Pohorjem in veter, ki je na trenutke kar močno "zapihljal", so bolj spominjali na pozno jesen kot pa na prvo junijsko soboto, in obeti niso bili nič kaj prijetni. Vendar so vedri obrazi gostiteljev, na čelu z nasmejano oskrbnico, in tudi nekdanjo odlično rokometašico, Tanjo Dajčman, kmalu pregnali vse skrbi. Pohodniki, ki so v skupinah prihajali na cilj, so se lahko ves dan zabavali ob animacijskih igrah, ki jih je pripravila Zlatorogova ekipa, ob zvoku domačega benda, štajerskega dua, pa so lahko tudi zaplesali. Za dodatni dvig temperature je poskrbelo kar sonce, ki je sredi dneva pokukalo izza oblakov.
Stalnega člana Zlatorogove ekipe, moderatorja Gregorja, je tokrat zamenjal David, ki je tudi nekdanji odlični smučar v slogu telemark. S predsednikom planinskega društva Maribor Matica, gospodom Ivanom Kosijem, je spregovoril nekaj besed, ob tem pa je gospod Kosi vsem zbranim poudaril, kako pomembna se mu zdi akcija Gremo v hribe. "Podpora, ki so jo na ta način deležna planinska društva, se mi zdi zelo pomembna za nadaljnji obstoj in delovanje društev, obenem pa akcija spodbuja ljudi za obisk narave in vzdržuje kulturo pohodništva", je zaključil Kosi in požel velik aplavz vseh prisotnih.
V juniju si bodo dogodki sledili vsako soboto, zato je bil sklep vseh prisotnih pri Mariborski koči, da se slabo vreme prežene in da nas že na naslednjem Zlatorogovem dogodku spremlja sonce. V soboto, 8. junija, se bomo podali na novo lokacijo - k domu na Mirni gori, nato pa si sledijo še koča na Blegošu, dom na Menini planini, koča na Dobrči in pred poletno pavzo še obisk Domžalskega doma na Mali planini. (pot)
Šumljakova pot in Mariborska koča
Planinci PD Maribor Matice že vseh triindvajset let s pohodom po Šumljakovi poti k Mariborski koči aktivno sodelujejo pri izvedbi Športnega vikenda Maribora. Zadnja štiri leta je v projekt vključena Zlatorogova transverzala ponosa Gremo v hribe. Družabno srečanje je tudi tokrat privabilo več kot tisoč planincev iz širne Slovenije, ki so ob družabnih igrah, glasbi in plesu preživeli lep dan.
Sicer pa se v planinskem društvu zavzeto pripravljajo na septembrsko 100-letnico Mariborske koče. (pot)
Pred Mariborsko kočo (Ivan Kosi)