Večer: »Skorajda ni dežele, od koder ne bi prišli v naše čudovite gore« / Nova zloženka Pozor, snežni plaz
»Skorajda ni dežele, od koder ne bi prišli v naše čudovite gore«
S predsednikom Planinske zveze Slovenije Bojanom Rotovnikom o delovanju zveze, njenem jubileju, odnosu Slovencev do gora in planinstvu nasploh, ki je menda odličen turistični potencial naše države.
Planinska zveza Slovenije (PZS) je ena izmed največjih nevladnih organizacij v Sloveniji, saj 278 planinskih društev združuje skoraj 60 tisoč ljubiteljev gora. Njen predsednik Bojan Rotovnik pravi, da jim uspeva pod eno streho združevati različne dejavnosti, povezane z gorami - planinarjenje, alpinizem, športno plezanje, turno smučanje in kolesarjenje ter gorske športe. "Planinci skrbimo tudi za planinske poti, upravljamo planinske koče in plezališča, izvajamo prostovoljno vodništvo, se ukvarjamo z založništvom, informiramo širšo javnost, smo vpeti v dejavnost mednarodnih planinskih organizacij in ob vsem tem skrbimo tudi za varstvo gorske narave in varnost v gorah. Takšna širina delovanja znotraj ene organizacije je zagotovo pozitivno presenečenje za vsakogar, ki jo želi bolje spoznati. Tudi mene je, čeprav sem v planinski organizaciji v organizacijskem smislu aktiven že preko dve desetlitji."
Slovenci smo gorniški narod
Kako pogosto se kot človek, ki je popolnoma vpet v planinsko dogajanje, sami odpravite v gore?
"Žal ne tako pogosto, kot bi si želel. Zadnja leta se v gore odpravim z družino. Čeprav sem planinski vodnik že več kot 20 let, sem se ob vodenju svojih otrok po planinah ponovno učil vodništva. Poleg družinskega gorništva vseeno želim ohranjati stik s tehnično zahtevnejšimi oblikami planinstva, kar sem v zadnjih letih združil z spoznavanjem zame novih tujih gorstev. Tako sem bil jeseni 2011 na trekingu pod Anapurno v Nepalu, lani pa sem se uspel povzpeti na pettisočaka Kazbek v Gruziji. Vsak obisk tujih gorstev me vedno znova utrdi v prepričanju, da smo lahko Slovenci zelo srečni za bogastvo in raznolikost našega gorskega sveta."
Pa bi se Slovenci lahko označili za planinski narod?
"Planinstvo je v Sloveniji izredno razširjena oblika prostočasne dejavnosti. Po raziskavah športne aktivnosti v Sloveniji se pri nas več kot 315 tisoč ljudi aktivneje ukvarja s planinstvom. Temu podatku je treba dodati, da so skoraj trije odstotki prebivalcev Slovenije člani PZS. Vse to nas uvršča v sam svetovni vrh gorniških narodov. Temu primeren je tudi odnos Slovencev do gora, saj je splošno zavedanje o potrebnosti varovanja gorske narave in o zagotavljanju varnosti v gorah relativno visoko. Je pa res, da to zelo pozitivno sliko kvarijo nekateri posamezniki, ki zaradi zadovoljevanja lastnih interesov po sproščanju adrenalina izvajajo aktivnosti, ki niso v prid ne varovanju gorske narave in ne varnosti v gorah. V ta sklop zagotovo uvrščam vse tiste, ki jim je narava poligon za preizkus zmogljivosti njihovih motorjev, štirikolesnikov in motornih sani."
Gore so odlično zdravilo za stres
Bi lahko dejali, da so naše gore postale magnet tako za domače kot tudi tuje obiskovalce?
"Slovenske gore letno obišče več kot 1,4 milijona obiskovalcev, tako tujcev kot seveda Slovencev. Opažamo, da čedalje več Slovencev del svojega letnega dopusta preživlja v objemu slovenskih gorah in planinskih koč. Gore v naglici sodobnega časa primorajo človeka, da odvrže skrbi, stres in se lepotam preda ter si v premagovanju lastnega napora in ob uživanju v naravi polni moči za lažje premagovanje preizkušenj v dolini. Prav tako so slovenske gore odlična destinacija za tujce. Planinske koče vsako leto beležijo veliko število Italijanov, Avstrijcev, Hrvatov, Nemcev, Srbov, Čehov, Slovakov, Špancev, Francozov, Angležev, Skandinavcev, Američanov, Rusov, Nizozemcev in celo Kitajcev, Japoncev ... Skorajda ni dežele, od koder ne bi prišli v naše čudovite gore."
Se tega turističnega potenciala pri nas sploh zavedamo?
"Vsega potenciala se turistična srenja še ne zaveda dovolj. Veliko je še potenciala, za katerega upamo, da ga bomo znali vsi dobro izkoristiti. Slovenija je s svojimi raznolikostmi odlična destinacija, ki združuje vse na enem malem mestu, imamo čudovite gore s prekrasnimi jezeri, slapovi, hkrati lahko še v istem popoldnevu skočimo do morja, se odpeljemo do Krasa in kraških jam, v vinorodne Gorice, na Štajersko in panonsko ravnico ... In skoraj vse te pokrajine povezuje Slovenska planinska pot, najstarejša vezna pot na svetu, ki letos praznuje 60-letnico ureditve. Sodelovanje vseh vidikov turistične, kulturne in naravne dediščine z gorami na čelu bi lahko iz Slovenije v turističnem smislu naredilo izjemen zeleni biser."
Ko sva že pri obletnicah, letos PZS zaznamuje prav poseben jubilej - 120-letnico delovanja. Gotovo velik razlog za praznovanje.
"Tako je. Obeležujemo 120-letnico Slovenskega planinskega društva (SPD), katerega naslednica je PZS. Praznovali bomo čez vse leto z različnimi dogodki, na različnih ravneh in z zelo pestrimi dejavnostmi, začenši s svečano akademijo 27. februarja, na dan, ko je bilo ustanovljeno SPD. Tega dne bomo v Ljubljani odkrili tudi spominsko ploščo na mestu ustanovitve društva. Svečano skupščino, na kateri bomo gostili mednarodne organizacije, katerih člani smo ali pa z njimi sodelujemo, bomo pripravili 12. aprila. Dan slovenskih planincev pa bo 15. junija v osrčju Kamniških Alp, v Kamniški Bistrici, v soorganizaciji PD Ljubljana - Matica in PD Kamnik, ki sta bili ustanovljeni leta 1893. Kar nekaj dogodkov bo posvečenih tudi 60-letnici Slovenske planinske poti."
V Sloveniji ni samo Triglav
Gore v naglici sodobnega časa primorajo človeka, da odvrže skrbi, stres in se preda lepotam. (Andrej Petelinšek)
Po navadi si ob visokih jubilejih zadamo kakšen cilj ali dva več ...
"Planinstvo združuje veliko vrlin, med drugimi prost dostop do gora, vsem dostopno aktivnost in ob prostovoljnem delovanju še močnejšo krepitev medčloveških vezi, združuje tudi pristen odnos in spoštovanje do narave. S programom celotne planinske organizacije želimo približati naravo in planinstvo širšemu krogu obiskovalcev gora - od najmlajših do najstarejših, jim ponuditi možnost vključitve v programe planinskih društev, meddruštvenih odborov PD in planinske zveze. Vsem želimo približati naš slogan Planinstvo kot način življenja, ki ga skušamo živeti vsak dan - tako z vrednotami, aktivnim načinom življenja (vse dni, ne samo za čas poletne sezone), kot tudi z odnosom do gora in narave nasploh, do sočloveka ter s prostovoljnim delom prispevati planinski organizaciji."
Bi se moral sleherni Slovenec, če le ima pogoje za to, povzpeti na Triglav ali je dovolj že, da osvoji bližnji hrib?
"V Sloveniji imamo to srečo, da se lahko skoraj povsod odpravimo na bližnji grič, hrib ali goro. Zato imamo za doživljanje narave in gorskega svet ogromno možnosti in nikakor ni samo Triglav tisti, ki nam lahko to ponudi. Je pa seveda res, da je Triglav naša najvišja gora in hkrati simbol slovenskega naroda, zato je razumljivo, da si ga mnogi Slovenci želimo vsaj enkrat osvojiti. Ob tem je treba opozoriti, da kljub množičnem obisku Triglav nikakor ni lahko dostopna gora in sta za varen vzpon in sestop potrebni primerna psihofizična pripravljenost, primerna oprema za visokogorje, v kateri ne sme manjkati čelada, ter da moramo naše aktivnosti v gorah stalno prilagajati glede na vremenske razmere in stanje na planinskih poteh. V gorah moramo ravnati preudarno, naglica ni dobra rešitev. Priporočam, da si za vzpon na Triglav rezervirate vsaj dva dneva z nekaj dodatne rezerve, saj se vreme v visokogorju hitro spreminja in obstaja verjetnost, da doma pripravljene časovnice v gorah ne bomo mogli doseči. Preden pa se odpravimo na Triglav ali na zahtevnejše vrhove doma ali v tujini, si lahko na bližnjih gričih, hribih in gorah širom Slovenije nabiramo kondicijo in izkušnje. Ob tem vsakdo hitro spozna, da imamo v Sloveniji poleg Triglava ogromno zanimivih gorskih kotičkov, vrednih pogostega obiska. Pa srečno pot, kjerkoli vas že ta vodi. V mislih pa imejmo, da je naš cilj varna vrnitev v dolino in domov."
Sanja Verovnik
Slovenske gore
V Sloveniji deluje 278 planinskih društev, ki združujejo 60 tisoč ljubiteljev gora.
Po raziskavah se v Sloveniji več kot 315 tisoč ljudi ukvarja s planinarjenjem.
Slovenske gore letno obišče več kot 1,400.000 Slovencev in tujcev.
PZS skrbi za 9.000 kilometrov planinskih poti.
Nova zloženka Pozor, snežni plaz
V gorah moramo ravnati preudarno, naglica ni dobra rešitev.
Odbora za usposabljanje in preventivo ter Gore in varnost Planinske zveze Slovenije (PZS) sta v januarju izdala zloženko z naslovom Pozor, snežni plaz. V zloženki, ki jo je v sodelovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije pripravil Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS, so zbrana kratka navodila za varnejše obiskovanje gora v zimskem času. Med drugim osnovne informacije o pripravah na vsako turo, obiskovalec gora pa se lahko seznani tudi s krajšimi navodili, ki sicer ne morejo preprečiti nesreče v gorah, a so mu namenjena za lažje razumevanje tveganj v gorah v zimskem času. Publikacija je brezplačno dosegljiva na spletni strani PZS. (gt)