Večer: Na najvišji vrh Avstrije s turnimi smučmi / Planinstvo kot način življenja
Na najvišji vrh Avstrije s turnimi smučmi
Najlepša športna aktivnost v gorskem svetu je turno smučanje. Veliki Klek.
Zgodovina turnega smučanja sega v preteklost, ko so ljudje zaradi potrebe po preživetju začeli uporabljati različne pripomočke za hojo po snegu. Nekoč je bilo to preživetje, medtem ko danes vleče človeka v to želja po adrenalinu, užitku, fizični okrepitvi, zabavi. Turno smučanje dosega v zadnjih letih izredno priljubljenost. Prav tako je tudi vedno več ljudi, ki zahajajo v zasnežena gorska prostranstva odkrivat lepote gora, kjer se prepuščajo užitkom na strmih belih neurejenih strminah. Privržence tega športa privlači tudi razvijanje svojih sposobnosti in uživanje v naporu, mnoge pa pritegne tudi cena, če seveda odmislimo začetno naložbo v opremo. Kot pri večini športov zaradi naše narave tudi tukaj pogosto presegamo svoje sposobnosti, kjer predvsem izpostavljamo sebe in druge. Dobra in ustrezna oprema je nujna za užitek na snegu. Poleg tega je seveda potrebno znati opremo tudi uporabljati, poznati je potrebno razmere in nevarnosti gora. Upoštevati moramo svoje znanje, sposobnosti in izkušnje.
Slovenija, še bolj pa njeni sosedi, Avstrija in Italija, nudijo ogromno možnosti za odlično turno smuko. Opremo je možno kupiti že za ugodno ceno, urejeni so knjižni vodniki, če želite, lahko najamete vodnika za turno smučanje. Število ljubiteljev tega športa iz leta v leto narašča. Posledično je seveda tudi vedno več nesreč, zaradi česar je na voljo tudi vedno več izobraževanj s področja reševanja pred plazovi in ostale zaščite.
Na Grossglockner s turnimi smučmi
Eden izmed zelo priljubljenih vrhov za turno smučanje v Avstriji je Grossglockner, po naše Veliki Klek. Najverjetneje ima velik vpliv na njegovo priljubljenost prav dejstvo, da je najvišji, a kljub temu je turna smuka tam več kot odlična.
Razgled z Grossglocknerja sega daleč. (Mateja Mazgan)
Gora je obiskana v vseh letnih časih. Vzpon ni ravno najlažji, zanj je potrebno biti dobro fizično pripravljen. Višina gore, 3798 metrov, še otežuje dostop na vrh. Sama sem se pozimi na vrh povzpela s prijateljem, seveda s turnimi smučmi. Dostopov je veliko, a večina izbere smer mimo Lucknerhütte in Stüdlhütte. Prečkati je potrebno tudi znani ledenik Kōdnitzkees, a sploh nisem imela občutka, da sem na ledeniku, ker je bilo ogromno snega, ki je zakrival ves ledenik in mnogo skal ter vrhov. Nad ledenikom se je potrebno še strmo vzpeti do zadnje koče Erzherzog-Johann-Hūtte, ki pa je v zimskih mesecih zaprta. Nedaleč naprej od koče je potrebno pustiti smuči in si natakniti dereze, obvezna oprema so tudi cepini. Do vrha je še strmejši in bolj izpostavljen odsek ter sedlo med Malim in Velikim Glocknerjem. Med njima je greben precej ozek, na vsako stran se razprostirajo prepadi, zato varovanje ni odveč. Ob poti je na voljo več železnih palic in vponk, ki služijo za varovalo. Pozimi je vrh sicer bistveno manj obiskan kot poleti, saj gre za precej zahteven gorski vzpon. Poleti lahko na lep sončen dan pride tudi toliko obiskovalcev, da na zadnjih 250 metrih višinske razlike čakate tudi dve uri ali več. Na vrhu je križ, seveda pa tudi enkraten razgled, ki je odtehtal vse napore za osvojitev najvišjega avstrijskega vrha.
Čare imenitnega vrha in plezalne možnosti so začeli ljubitelji adrenalinskih športov odkrivati že pred več kot 210 leti. Prav zato velja danes Grossglockner za "kraj, kjer naj bi se alpinizem začel. Poznavalci menijo, da je Grossglockner s svojo celotno regijo, kjer nudi kar štiri smučišča, veliko bolj primeren za adrenalinske športe kot za klasično smuko. Med adrenalinske športe v tem primeru štejejo športno plezanje in seveda turno smučanje. Zimski vzpon na vrh je zahteven, saj je Grossglockner eden izmed najvišjih vrhov v Alpah, takšni vrhovi pa vedno zahtevajo tudi svoj davek. Od prvega vzpona leta 1800 do danes se je ponesrečilo več kot 300 alpinistov in pohodnikov, v vasi na drugi strani gore pa vodijo svojo evidenco ponesrečencev, kar število podvoji. Četudi je vsem ljubiteljem adrenalinskih športov povsem jasno tveganje, pa je želja po osvojitvi takšnih vrhov prevelika. Grossglockner je tako zelo priljubljen, da ga želijo videti tudi tisti, ki sami vrha nikoli ne bi osvojili. Zanje je na voljo ena najvišjih panoramskih cest v Alpah, ki je priljubljena izletniška točka tudi za motoriste in kolesarje.
Območje okrog Grossglocknerja spada tudi v največji in najstarejši nacionalni park v sosednji Avstriji, imenovan Hohe Tauern, zaščiten že leta 1981.
Mateja Mazgan
Planinstvo kot način življenja
Letos dva pomembna praznika slovenskih planincev.
Planinska zveza Slovenije (PZS) je ena največjih in ena najbolj množičnih nevladnih organizacij ter največja športna organizacija v Sloveniji. Združuje kar 57.520 članov posameznikov in 278 planinskih društev in klubov, ki oskrbujejo 176 planinskih koč, bivakov in zavetišč ter z markacisti PZS prostovoljno skrbijo za prek 9000 kilometrov planinskih poti, kolikor jih je v Sloveniji. Letos praznujeta Planinska zveza in celotna planinska organizacija, katere poslanstvo je planinstvo kot način življenja, pomembna jubileja: 120. obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva, katerega naslednica je PZS, in 60 let Slovenske planinske poti, ki je bila odprta 1. avgusta 1953 na pobudo Ivana Šumljaka kot Slovenska planinska transverzala št. 1 od Maribora do Ankarana in je bila prva tovrstna vezna planinska pot v Sloveniji, Evropi in na svetu. Transverzala Slovenske planinske poti, kot se zdaj imenuje, je dolga kar 600 kilometrov.
Med zelo zanimivimi dogodki bo zagotovo Dan slovenskih planinskih doživetij 2013 - Dan slovenskih planincev ob 120-letnici SPD skupaj s praznovanjem 120-letnice PD Kamnik in 120-letnice PD Ljubljana-Matica v soboto, 15. junija, v Kamniški Bistrici. Za mlade in najmlajše smo na travniku za Domom v Kamniški Bistrici pripravili lov za skritim zakladom pa orientacijsko tekmo, planinske igre družabnosti in nagradni izlet, za mlade in vse druge pa plezanje na plezalnem stolpu. Skupaj s PD Kamnik in Komisijo za turno kolesarstvo PZS smo pripravili številne zanimive pohode in izlete, na katerih bo udeležba brezplačna, na koncu pa se bomo vsi zbrali pri Domu v Kamniški Bistrici in si ogledali vajo reševanja padalca z drevesa. V kulturnem programu bodo med drugim nastopili mladi planinci in Godba Vertikale.
Prihodnji teden, od 15. do 19. aprila, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani že 7. mednarodni festival gorniškega filma Domžale. Na njem se bo Planinska zveza Slovenije predstavljala s svojimi edicijami (s popusti! in drugim iz Planinske založbe PZS. Žirija PZS bo nagrado PZS namenila za naj film, ki prikazuje najboljšo prakso v gorah. V preddverju bo postavljena razstava PZS ob 120-letnici Slovenskega planinskega društva/Planinske zveze Slovenije, PZS bo obiskovalcem podelila knjižne nagrade. Vabljeni na festival, saj je organizatorju festivala, Društvu za gorsko kulturo iz Domžal, predvsem po zaslugi neumornega in prav po hribovsko vztrajnega direktorja festivala, alpinista svetovnega kova Silva Kara, tudi letos uspelo sestaviti pester in zelo kakovosten program. V štirih tekmovalnih kategorijah - Alpinizem, Plezanje, Gore, šport in avantura, Gorska narava in kultura - bo predvajanih 35 filmov iz 16 držav vseh celin.
Na mednarodnem sejmu Naturo v Gornji Radgoni, ki bo konec prihodnjega tedna, bo PZS predstavila svoje dejavnosti, delo z mladimi, nove priročnike za varno in odgovorno pohajanje po hribih, spletne in mobilne aplikacije za orientacijo, edicije in izdelke iz založbe PZS boste lahko kupili po sejemski ceni s popusti.
Od 22. do 26. aprila ste vabljeni na Kongresni trg na 18. Slovenske dneve knjige, kjer vas bo PZS presenetila z mnogimi ugodnimi nakupi in popusti, nagradami ... V vsakem sejemskem dnevu bomo podarili knjigo Veliki pionirji alpinizma, v končnem žrebanju pa polletno naročnino na Planinski vestnik. Poleg nagradnih iger bo potekala tudi akcija: Planinska zveza Slovenije podarja knjigo ob vsakem nakupu. V njej bomo podarili knjigo Posušeni rožmarin vsakemu kupcu ne glede na vrednost nakupa.
Zdenka Mihelič