Večer: Dan gora / Podeljena najvišja priznanja PZS za leto 2013 / Po poteh dornavskih plemičev in plemkinj
Dan gora
11. december je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodni dan, namenjen goram
Osrednja letošnja tema je bila naslovljena Gore - ključ do trajnostne prihodnosti, torej razmišljanja o tem, kako dobrine in storitve, ki izhajajo iz gorskih območij, prispevajo k trajnostnemu razvoju.
Irena Mrak, načelnica komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije, je v poslanici ob dnevu gora zapisala, da so gorska območja zaradi specifičnih geografskih razmer človeku vseskozi predstavljala kot območja številnih naravnih virov, po drugi strani pa kot območja, kjer sta bila stalna poselitev in preživetje zelo otežena. Dogajanje v gorah posredno lahko vpliva na polovico svetovnega prebivalstva, zato je nujno posvečati veliko pozornost naravnim virom na gorskih območjih, posebno vodnim virom in biotski raznovrstnosti.
Tradicionalne dejavnosti človeka v gorah - pašništvo in lov - v zadnjih desetletjih vse bolj prehitevata turizem in rekreacija. Dandanes je eden največjih izzivov, s katerimi se srečujemo pri trajnostnem razvoju gorskih območij, predvsem množičen obisk, ki je problematičen z vidika varovanja gorskega okolja, a hkrati zagotavlja preživetje ali vsaj dodaten vir zaslužka, za prebivalce številnih svetovnih gorskih območij in seveda tudi pri nas.
V Sloveniji 11 odstotkov prebivalstva živi nad 500 metri nadmorske višine, torej na gorskih območjih, in le 0,14 odstotka nad 1000 metri nadmorske višine, kar jasno kaže na to, da je vsakdanje preživetje na visokih nadmorskih višinah zelo težko. Po drugi strani smo Slovenci skorajda odvisni od zahajanja v gore v prostem času, saj nas kar petina redno obiskuje gorska območja. Če bi se vprašali, zakaj to počnemo, bi najbrž našli široko paleto odgovorov, pa vseeno kar nekaj raziskav na temo motivov obiskovanja gora kaže, da je na prvem mestu sicer želja po fizični aktivnosti, takoj za njo pa uživanje v mirnem in ohranjenem naravnem okolju, kar cenimo kot eno največjih vrednosti naše države.
Množičnost obiska gora je za načrtovalce trajnostnega razvoja gorskih območij največji trn v peti, saj že dolgo ne gre več zgolj za tradicionalne oblike gorništva (hoja, plezanje, turno smučanje), ampak se morajo soočati z vedno širšim naborom aktivnosti, ki so posledica hitrega razvoja opreme in znanj o gibanju na prostem.
Poleg množičnosti, ki že sama po sebi prinaša številne negativne pritiske na gorsko okolje, to obremenjuje tudi navade, ki jih obiskovalci gora s seboj prinašamo od doma. V preteklosti je veljalo, da so v gore zahajali predvsem lovci, nabiralci in raziskovalci, ki so bili vajeni preživeti v človeku manj prijaznem gorskem okolju, v zadnjih desetletjih pa se je to popolnoma spremenilo. Današnji obiskovalec gora zahteva dobro označene poti, ki so zlahka dostopne po urejenih cestah, možnost poklicati na pomoč tudi iz najbolj zakotnih predelov in predvsem v planinskih kočah dobiti oskrbo, popolnoma primerljivo s hotelsko v dolini. In povprečen obiskovalec visokogorskih območij po svetu zahteva zelo primerljive reči - današnje "odprave" so vse bolj primerljive all inclusive turističnim aranžmajem, kjer je v poplavi vseh možnih ugodnosti in storitev edina omejitev le še nebo, ali kot bi rekli Angleži, "only sky is the limit". (boz)
Podeljena najvišja priznanja PZS za leto 2013
Božo Zorko: S svečano podelitvijo najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije se je prejšnji teden izteklo praznovanje 120-letnice naše planinske organizacije
Letošnje leto so slovenski planinci, planinska društva in Planinska zveza Slovenije (PZS) praznovali vrsto okroglih obletnic. 120. obletnico ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva (naslednica je PZS), 60-letnico Slovenske planinske poti pa tudi kar nekaj planinskih društev je praznovalo 60. obletnico ustanovitve.
Vse te obletnice so na prireditvi v Kopru povezali s podelitvijo najvišjih priznanj PZS, kjer so hkrati zaznamovali še 50-letnico Komisije za odprave v tuja gorstva (KOTG) PZS, ki je v letih svojega delovanja nanizala številne uspehe v visokih gorah Himalaje in sveta ter brez katere Slovenija in slovenski alpinisti ne bi bili prepoznavni na zemljevidu svetovnega vrhunskega alpinizma. Poleg alpinistično športnega udejstvovanja je prispevala tudi na humanitarnem področju, saj je leta 1979 v Manangu v Nepalu ustanovila slovensko gorniško šolo za Nepalce, kjer so se številne generacije domačinov usposobile za varno delo v visokih gorah. Z njeno pomočjo so Nepalci dosegli raven znanja, ki jim omogoča samostojno delovanje. Zato sta Planinska zveza Nepala in država Nepal najprizadevnejšim v slovenski gorniški šoli v Nepalu podelila priznanja. Prejeli so jih Tone Škarja, Bojan Pollak ter posmrtno Aleš Kunaver, pobudnik slovenske gorniške šole v Nepalu, in Planinska zveza Slovenije.
Letošnje svečane listine, ki so najvišje priznanje PZS, so prejeli Lojze Abram (Slovensko planinsko društvo Trst), Ivo Berdon - Giovanni (SPD Gorica), Silva Donko (PD Mariborski tisk), Rajko Ortan (PD Prevalje), Branko Planinc (PD Dol pri Hrastniku), Anton Purg (PD Ptuj), Jože Ružič (PD Matica Murska Sobota), Ivan Trobiš (PD Vojnik), Friderik Zobec (PD Skalca Hoče - Slivnica) in Štefanija Žagmeister (PD Pošte in Telekoma Ljubljana).
Spominske plakete PZS, ki jih Planinska zveza Slovenije podeljuje ob življenjskih jubilejih svojim najzaslužnejšim članom za njihovo dolgoletno zvesto in izjemno uspešno delo, so dobili:
za 60 let: Ivan Eder (PD Pošte in Telekoma Maribor), Mirjam Frankovič Franetič (PD Sežana), Nevenka Furjan (OPD Koper), Julčka Partlič (PD Fram), Janez Sagadin (PD Fram), Bogdan Seliger (PD Horjul), Alenka Zorko (PD Ptuj), PD Pošte In Telekoma Ljubljana;
za 65 let: Ignac Breitenberger (PD Idrija), Anton Kresnik (PD Saturnus), dr. Andrej Koren (PD Maribor Matica), Franc Legat (PD Gorje), Vida Mali (PD Poljčane), Janez Petkoš (PD Bled);
za 70 let: Daniel Cilenšek (PD Krim), Ludvik Feltrin (PD Cerkno), Milorad Guzina (PD Pošte in Telekoma Ljubljana), Avgust Koncilja (PD Trbovlje), Inge Križe (PD Ruše), Klavdij Mlekuž (PD Dovje - Mojstrana), Emil Orel (PD Sežana), Jože Rožič (PD Tržič);
za 75 let: Franc Čretnik (PD Liboje), Albin Jakopič (PD Gorje);
za 80 let: Maks Paradiž (PD Prevalje);
za 90 let: Ivan Lužovec - Dušan (PD Maribor Matica), Leopold Urajnar (PD Saturnus).
Božo Zorko
Po poteh dornavskih plemičev in plemkinj
Slavica Pičerko Peklar: Vitezi Pesničarji, ki skrbijo za ohranjanje naravne, kulturne in tehnične dediščine, zdaj vabijo tudi po poteh nekdanje gospode, ki se začnejo pri enem najlepših baročnih dvorcev na slovenskih tleh
"Sprehajalna pohodna pot, ki smo jo poimenovali Po poteh dornavskih plemičev in plemkinj, se začne pred vstopom v lipov drevored na začetku naselja Dornava, kjer stoji tudi kip sv. Marije. Od tam je do enega najlepših baročnih dvorcev, ki pa že dolga leta sameva, na naših tleh le kratka pot. Nekoč vzorno urejen park še vedno krasi bogato baročno okrasje, ki si ga vsekakor velja ogledati, potem pa kreniti naprej do gozdiča, kjer je še mogoče postati ob mogočnem, stoletnem hrastu, ostanku nekdanjega drevoreda. Pot skozi gozdič vodi do reke Pesnice, kjer je mogoče tudi ribariti. Popotniki se tam, sede na klopcah, lahko odpočijejo in pot nadaljujejo proti vzhodu, tja do gorišniške fare, ali po poljskih kolovozih zavijejo na zahod, proti mestu, ki se postavlja s svojim gradom," vabi v družbo Vitezov Pesničarjev njihov predsednik Miroslav Slodnjak. Društvo, ki so ga v Dornavi osnovali pred leti, združuje vse, ki jim je mar za ohranjanje naravne, kulturne in tehnične dediščine, ena zadnjih aktivnosti, ki so se je lotili, pa je bila ureditev sprehajalne poti, ki jo je mogoče prehoditi v nekaj urah in je dolga kakih 15 kilometrov. "Mi se bomo danes, na našem prvem pohodu po poteh dornavske gospode, povzpeli tudi na najvišji hrib naše občine, na 325 metrov visoki vrh na Preradu," je decembrskim pohodnikom razlagal Franc Zagoršak iz bližnjih Žamencev in dodal, da je iz njegove vasi do Prerada kakih pet kilometrov, na tej poti pa je treba premagati dobrih sto metrov višinske razlike. "Čez Prerad poteka tudi Slovenjegoriška planinska pot, za tiste, ki teh naših krajev ne poznajo, pa moram povedati, da je to svet kot ustvarjen za počitek v naravi, primeren tudi za obiskovalce in popotnike z manj fizične kondicije," omenja Zagoršak in dodaja, da od kipa sv. Marije pred dornavskim dvorcem do Pesnice, kjer stoji kip Janeza Nepomuka, zaščitnika pred poplavami, vodi zdaj lepo urejena, 1720 metrov dolga sprehajalna pot, ki ima tudi zgodovinski pomen.
Vitezi Pesničarji vabijo na pot dornavskih plemičev in plemkinj.
"Vitezi Pesničarji prirejamo srečanja starodobnikov, organiziramo tudi oranje s starodobnimi traktorji, na lastno pest, ker smo videli, da nihče ne poskrbi za oranžerijo ob dvorcu, smo uredili njeno okolico, počistili pa tudi sam prostor, kjer se je leta nabirala najrazličnejša navlaka. V gozdiču ob poti smo postavili klopi in na pot vabimo vse, ki želijo svoje aktivnosti v naravi povezati z odkrivanjem pomembnih kulturnozgodovinskih spomenikov," pa na dornavsko sprehajalno pot vabijo Vitezi Pesničarji.
Tekst in foto: Slavica Pičerko Peklar