Večer: Hram planinstva v Mojstrani navdušuje / Pozabili na gorsko mejo in različne jezike
Hram planinstva v Mojstrani navdušuje
Slovenski planinski muzej (SPM) v Mojstrani bo avgusta praznoval tretjo obletnico delovanja.
Kaj vse se je zgodilo v teh letih, kakšni so odzivi in kakšni načrti za prihodnost, smo se pogovarjali z vodjo muzeja Mirom Erženom, drugače tudi podpredsednikom Planinske zveze Slovenije (PZS).
"Slovenski planinski muzej (SPM) smo po dolgoletnih prizadevanjih v letu 2010 odprli z namenom, da postane hram in zatočišče planinske in gorniške dediščine pri delovanju Slovencev v gorah. In tudi zato, da bomo v duhu gorniških vrednot s predstavljanjem te dediščine javnosti vzgajali mlade rodove in jih navduševali za gorniške dejavnosti ter jim privzgojili primeren odnos do gorskega sveta."
Muzej v Mojstrani naj bi postal živahno stičišče vseh generacij ljubiteljev gora, njegovo delovanje pa naj bi prispevalo k oživitvi turistične dejavnosti v tem kraju. "Po skoraj treh letih delovanja lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je muzej na dobri poti, da vse omenjene cilje tudi postopoma doseže. Tisto, kar je bila prvenstvena usmeritev muzeja v tem obdobju, je bila uveljavitev njegove blagovne znamke in s tem prepoznavnosti v slovenski planinsko-gorniški in kulturni javnosti."
Eržen ocenjuje, da so bili pri tem uspešni, saj je SPM prepoznaven pri večini osnovno- in srednješolcev v Sloveniji. "Dobro sodelujemo s projektnimi partnerji, predvsem s PZS, Triglavskim narodnim parkom in SGK Skala. Ne nazadnje pa je muzej kot eden od nosilcev dejavnosti PZS na področju kulture umeščen v njen statut. Prepoznaven je v planinskih organizacijah v Avstriji, Italiji in tudi pri naših zamejskih Slovencih in rojakih po svetu. Sodelujemo s sorodnimi muzeji v alpskih državah, Avstriji, Italiji, Nemčiji in Švici."
V muzeju planinstva je na ogled kar nekaj stalnih in nadvse dragocenih zbirk. (Darja Kurnik)
52 tisoč obiskovalcev
Ideja za SPM je zorela od leta 1984. Slovesno odprtje muzeja je bilo avgusta 2010 in tako ste kronali več kot petindvajsetletno delo. Po odprtju vam je v relativno kratkem času uspelo privabiti številne obiskovalce.
"Zanimanje domače javnosti za obisk muzeja je relativno dobro, delno tudi zato, ker gre za edini slovenski muzej po drugi svetovni vojni, ki je bil namensko grajen. Obiskovalce smo k obisku spodbujali z usmerjenimi aktivnostmi. To nam je v veliki meri uspelo ne samo z atraktivno stalno razstavo, pač pa tudi z njeno delno prenovitvijo alpinizma, predvsem pa z izvedbo tematskih razstav, predavanj in gorniških večerov. Pripravili smo 29 tematskih razstav, enajst tematskih večerov, 18 predavanj in predstavitev ter 18 drugih dogodkov. Prvenstveno smo sledili svojemu poslanstvu in viziji. Tematske razstave so bile posvečene označitvi pomembnih dogodkov iz gorniške zgodovine, nekaj pa je bilo tudi dogodkov, povezanih z aktualno vsebino."
Bi lahko katero od razstav, ki so zaznamovale muzejsko dogajanje, posebej omenili?
"Med pomembnejšimi tematskimi razstavami bi omenil razstave ob 90-letnici ustanovitve Skale, 60-letnici Slovenskega planinskega društva Barilloche v Argentini in 100-letnici Gorsko-reševalne zveze Slovenije. S PZS smo pripravili razstavo Življenje pod Triglavom, ki smo jo v letu 2012 dopolnili z razstavo ob 120-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD). Med pomembnejšimi dogodki pa predpremiere filmov Vikija Grošlja in RTV Slovenije iz serije Osemtisočaki ter predstavitev knjige in gorniškega delovanja Steva Housa. V lepem spominu ostaja srečanje z gorskimi reševalci Air Zermatta, ki so skupaj s pakistanskimi kolegi reševali pokojnega alpnista Tomaža Humarja."
Koliko ljudi je doslej obiskalo muzej?
"Do konca leta 2012 je muzej obiskalo 52 tisoč ljudi. V spomladanskem in jesenskem času predvsem organizirane šolske in druge skupine, poleti pa individualni obiskovalci - tako obiskovalci gora kot turisti. Iz osebnih razgovorov z nekaterimi in iz zapisov v knjigi vtisov lahko povem, da so obiskovalci navdušeni nad muzejem. Predvsem pa navdušenja ne skrivajo mladi, saj jih skozi muzejsko zgodbo popeljemo na interaktiven in igriv način."
Načrtov je še veliko
Letos PZS praznuje prav poseben jubilej - 130 let. Ste del zveze in zagotovo se bo praznovanje dotaknilo že zdaj pestrega muzejskega dogajanja.
"V letu 2013, ko se spominjamo ustanovitve Slovenskega planinskega društva, smo v sodelovanju s PZS že pripravili priložnostno razstavo, ki bo sestavni del pri označitvi različnih dogodkov, ki jih v jubilejnem letu organizirajo PZS, meddruštveni odbori in planinska društva. Skupaj z MDO PD Gorenjske se bomo spomnili 120. obletnice rojstva našega velikega alpinista in gorskega reševalca Jožeta Čopa. Spomnili se bomo tudi 100. obletnice rojstva Tineta Orla in Vlasta Kopača pa tudi Gregorja Klančnika."
Nekaj besed lahko nameniva še prihodnosti hrama planinstva in vsem načrtom, povezanim z njim ...
"Zbiranje muzejskega gradiva s področja planinstva in gorništva nameravamo nadaljevati in se še bolj aktivno vključevati z razstavno in s pedagoško dejavnostjo v šolske in vzgojne programe. Utrdili bi radi povezanost poslovnih partnerjev pri programskem in finančnem upravljanju muzeja. Glede na nacionalni pomen želimo muzeju primerno urediti tudi njegov status. S sorodnimi planinskimi muzeji v alpskih deželah si prizadevamo vzpostaviti sodelovanje, ki bi omogočalo izmenjavo razstav in drugih vsebin, in to z namenom boljšega medsebojnega spoznavanja dejavnosti v gorah. Predvsem pa poglavitno prispevati k popularizaciji planinstva. Ne nazadnje bi radi z dejavnostmi v ožjem lokalnem okolju vzpostavili razmere za turistični razvoj, ki bo temeljil na planinski tradiciji in gorniškem izročilu."
Sanja Verovnik
Pozabili na gorsko mejo in različne jezike
Skupna vaja slovenskih, avstrijskih in italijanskih gorskih reševalcev
Gorski reševalci, ki so vključeni v delovno skupino Alpe-Adria, kjer od leta 1984 sodelujejo gorske reševalne službe avstrijske Koroške in Štajerske, italijanske Furlanije in Slovenije, so se pred kratkim mudili na vsakoletni vaji reševanja zasutih v plazu.
Dušan Polajnar iz Gorske reševalne zveze Slovenije, ki je sprva želela organizirati vajo na Vršiču pod Mojstrovko, a so jo zaradi novozapadlega snega prestavili v Rateče, razlaga, da je osrednji namen teh srečanj predvsem sodelovanje gorskih reševalcev v tako imenovanem obmejnem območju. To se je že nekajkrat izkazalo za zelo koristno v primeru nesreč v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. "Na sestankih, ki jih imamo po navadi ob koncu leta, si izmenjamo izkušnje in se dogovorimo za skupne vaje. Te so običajno samo med postajami GRS na eni in drugi strani 'gorske meje', večje skupne vaje pripravimo vsakih nekaj let. Pomembno je usklajeno delovanje reševalcev ter enotno in usklajeno poveljevanje. Zaradi treh različnih jezikov je potrebne največ vaje." Organizacija vaj pozimi ali poleti se razlikuje, za izvedbo zimskih vaj potrebujejo več ljudi kot med poletjem, predvsem zaradi večje zahtevnosti. Zadnja poletna je bila 2004. nad Mangartskimi jezeri, zadnja zimska pa v Tamarju leta 1999. Tokrat so pri reševanju v plazu zasutih smučarjev sodelovali reševalci iz postaj GRS Tolmin, Bovec, Rateče, Kranjska Gora, Mojstrana, Jesenice, Radovljica, Tržič, iz Furlanije in avstrijske Koroške. "Sodeloval je tudi helikopter letalske policijske enote s sondo za iskanje zasutih, ki imajo pri sebi žolne. Prvi je začel iskanje in razmeroma hitro lociral zasute žolne. Nato sta jih iskali še v skupini s po enim psom iz Koroške in Furlanije. Skupina za odkopavanje je ponudila prvo pomoč zasutemu."
Gabrijel Toplak
Ponesrečence so v snegu iskali tudi s sondami. (Igor Zlodej)