Slovenske gore letno obišče več kot 1,4 milijona obiskovalcev, redno pa v hribe zahaja več kot 315 tisoč Slovencev. Naša planinska društva upravljajo 176 planinskih koč, zavetišč in bivakov z okoli 6000 ležišči.
Planinska društva z markacisti PZS skrbijo za mrežo 1661 planinskih poti v skupni dolžini prek devet tisoč kilometrov in vzdržujejo 78 transverzalnih poti. Najdaljša, najbolj znana in najbolj priljubljena v Sloveniji je Slovenska planinska pot, najstarejša tovrstna pot v Sloveniji, Evropi in tudi na svetu, ki je 1. avgusta letos praznovala 60-letnico odprtja. Poteka od Maribora čez Pohorje, prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp, Krasa do Ankarana ob Jadranskem morju. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji, Knafelčevo markacijo (rdeči krog z belo piko) in številko ena. Dopolnjuje jo Razširjena slovenska planinska pot (35 točk), ki nas popelje po zanimivih delih Slovenije. Po Sloveniji lahko izbirate med kar 78 planinskimi obhodnicami (veznimi potmi) in evropskima pešpotema E6, E7 (označeni z rdečim krogom z rumeno piko), na katerih spoznamo Slovenijo od severa do juga (E6) in od vzhoda do zahoda (E7). Ob mednarodnem letu gora (2002) je osem planinskih organizacij alpskih držav pripravilo dolgo alpsko obhodnico - pot Via Alpina, ki poteka od Italije preko Slovenije, Avstrije, Nemčije, Liechtensteina, Francije, Švice do Monaka.
Po navedbah oskrbnikov planinskih koč je bila letošnja poletna planinska sezona, ki običajno traja od 15. julija do 15. septembra, boljša kot lanska, a slabša kot leta 2011. Pred dvema letoma je namreč zaradi ugodnega vremena bil obisk naših gora rekorden. Letos so našteli nekaj več kot 85 tisoč prenočitev.
"Obisk gora v zadnjih letih kaže, da smo Slovenci planinski, gorniški narod, kjer je planinstvo najbolj priljubljena oblika rekreacije in športnega udejstvovanja. Opažamo, da čedalje več Slovencev del svojega letnega dopusta preživlja v objemu slovenskih gorah in planinskih koč - ne podajo se v gore le za kratek enodnevni ali dvodnevni pohod, ampak za več dni, za dopust na koči ali za večdnevne pohode od koče do koče," pravi Zdenka Mihelič iz Planinske zveze Slovenije.
Božo Zorko
Štrki iz Beltincev regijski planinski junaki
Petindvajsetega regijskega tekmovanja Mladina in gore na Hajdini se je udeležilo 27 ekip iz Podravja, Pomurja, Koroške in Savinjske doline, enajst se jih je uvrstilo na državno tekmovanje
"Ko prilezeš gor, je najbolj fajn. Pa malica iz nahrbtnika je vselej nekaj posebnega in ne tekne nikjer drugje tako kot na planinskih poteh," so na vprašanje, zakaj odhajajo v planine, odgovarjali mladi planinci, ki so se v začetku novembra pomerili na 25. tekmovanju Mladina in gore. V Osnovni šoli Hajdina je svoje znanje preverjalo 27 osnovnošolskih ekip iz Podravja, Pomurja, Koroške in Savinjske doline. Pri organizaciji tekmovanja sta hajdinski šoli pomagala Planinsko društvo Ptuj, ki praznuje 60 let delovanja, in Pokrajinski odbor mladinskih odsekov planinskih društev MDO Podravja in Pomurja.
"Mi smo se na letošnje državno tekmovanje uvrstili direktno, kot lanski zmagovalci tega tekmovanja, zato smo danes bolj sproščeni, a smo se vseeno potrudili in upamo, da smo pokazali veliko znanja," je med čakanjem na rezultate omenjala Valentina Drešček, devetošolka iz Osnovne šole Braslovče, ki se je tekmovanja udeležila skupaj z Lucijanom Semprimožnikom, Klemnom Jernejcem in Miho Kraglom. Mentorica njihovega planinskega krožka v šoli je Irena Kumer, braslovški osnovnošolci pa se bodo še to leto podali na Donačko goro, v zimskih počitnicah jih čaka dvodnevno zimovanje na Veliki Planini, radi pa se udeležujejo tudi orientacijskih tekmovanj. Sedmošolec Vid Palčnik iz Osnovne šole Slivnica pri Celju je že vsa osnovnošolska leta planinec: "To imamo v družini, zdaj se sestra in oče, ki je tudi markacist, pripravljata na izpit za planinska vodnika, v gore skupaj z nami hodi tudi mama in to je za nas najboljši način skupnega preživljanja prostega časa." Slivniški osnovnošolci so že dvakrat zmagali na tekmovanju Mladina in gore, zdaj bi jim Anja Furdi, Ana Hostnik in Jure Tojnko ter zgovorni Vid skupaj z mentorico Nušo Verdev radi dokazali, da tudi sami o planinah, zgodovini slovenskega planinstva, reševanju v gorah, gozdnih živalih in rastlinah veliko vedo. Tomas Veber, Patrik Kolar, Matic Šlamberger in Matevž Vaupotič iz Osnovne šole Hajdina, gostiteljice tokratnega regijskega tekmovanja, so se prvikrat odločili preizkusiti svoje planinsko znanje in ugotovili, da bo treba v prihodnje še več pozornosti nameniti splošnemu poznavanju slovenskih gora. "Nazadnje smo skupaj z mentorico Majdo Ber šli po Mustrovi poti, ki vodi po haloških bregovih, in bilo je prav zanimivo. Skoraj pred domačim pragom se nam je razkril popolnoma neznan svet. S planinskim krožkom se udeležujemo tudi orientacijskih pohodov, nas pa vselej, ko kam pridemo, razveseli pogled od zgoraj, ki je nekaj posebnega, in le na Donačko goro je treba, pa je kaj videti," sta povedala Tomas in Patrik. Sergeja Kotnik in Gaj Herman sta na Hajdini tekmovala za Osnovno šolo Lovrenc na Pohorju. "Ekipo lahko sestavljajo štirje, trije ali zgolj dva tekmovalca, res pa je, da si lahko več članov ekipe teme lepo porazdeli in ima vsak le nekaj učenja, midva sva se morala pač malo bolj potruditi, a je kar šlo. Zdaj veva veliko več, kot sva vedela pred tekmovanjem, danes pa je zanimivo tudi druženje z vrstniki iz drugih šol. Prav dobro se imamo, čeprav nam je ponagajal dež in nismo mogli na obljubljeni ogled mitrejev," sta bila sicer zadovoljna s svojim drugim tekmovanjem mlada Pohorca in skupaj z mentorico Estero Paradiž vabila na njihov nočni pohod z lučkami in na obisk njihovega konca Pohorja.
Na tokratnem regijskem tekmovanju je največ znanja pokazala ekipa Štrki iz beltinske osnovne šole. Klemen Ružič, Žan Smej, Grega Ružič in Samuel Bugar Glavač so se skupaj z mentorjem Jožetom Ružičem veselili uspeha, ki jih vodi na državno tekmovanje. Tega se bo udeležilo še enajst ekip mladih planincev, ki so tekmovali na Hajdini. Zmagovalci pa so nove prijatelje vabili na Goričko, kjer svet resda ne sega visoko pod nebo, a je kaj doživeti tudi na ravnici.
Slavica Pičerko Peklar
Mladina in gore
Regijska tekmovanja Mladina in gore so letos potekala na OŠ Hajdina, OŠ Knežak in na OŠ Gorje. Skupno je tekmovalo 80 ekip mladih planincev, 28 se jih bo januarja pomerilo na državnem preverjanju znanja, ki bo v Braslovčah.
Zelena vasica med pohorskimi gozdovi
Ob Mariborski koči in apartmaju Ruševec zaživelo novo naselje ekoloških hišk
Turisti so vedno bolj ozaveščeni in zahtevni. Pri begu od obveznosti ne iščejo samo počitka, ampak doživetja v neokrnjeni naravi. "Prav to je tisto, kar lahko obiskovalcem ponudimo na Pohorju," je o številnih možnostih za razvoj turizma na Mariborskem Pohorju prepričana Sintija Križnič, lastnica petih novih ekoloških hišk v sklopu apartmajskega naselja Ruševec v bližini Mariborske koče.
Apartmajsko naselje Ruševec (Janko Rath)
"Gostom lahko ponujamo nastanitev v zlatih hišicah, a če Pohorje kot destinacija ne bo postalo prepoznavno, nam vse to nič ne pomaga," potrebo po povezovanju izraža Križničeva. Prav zato so izdelali posebni zemljevid, namenjen pohodnikom in gorskim kolesarjem, na katerem so označili naravne in zgodovinske znamenitosti, možnosti za dodatne aktivnosti in vse druge ponudnike hrane in nastanitev na širšem območju Pohorja. "Vse poti smo zasnovali ciljno, kar pomeni, da obiskovalci ne tavajo po Pohorju, ampak so tja napoteni s ciljem, da obiščejo slap Šumik ali se odločijo za kosilo na ekološki kmetiji," razlaga Križničeva. "Čeprav se sami vse prepogosto zatekamo k različnim delitvam, je Pohorje v očeh tujcev eno. Podobno je z razdaljami. Kolesarski izlet do Rogle, kopanje v Zrečah ali obisk mestnega jedra Maribora ali Ptuja je nekaj, kar jim lahko ponudimo kot dodatno aktivnost." Medtem ko v zimskem času pričakujejo predvsem domače goste in smučarje iz držav bivše Jugoslavije, bodo v poletni sezoni, ko pride v ospredje njihova ekološka zgodba, na Pohorje poskušali privabiti predvsem ekološko ozaveščene turiste iz Avstrije, Nemčije, Belgije in Nizozemske.
Katja Ertl
Novogradnja in obnova na zahodnem Pohorju
Na Kopah gradnja večnamenskega lesenega objekta, v Ribnici na Pohorju začetek obnove Vicmanove vile. Oba objekta bosta namenjena turistični dejavnosti
V okviru projekta izgradnje turistične infrastrukture zahodnega Pohorja na Kopah, v bližini Grmovškovega doma, gradijo večnamenski objekt, v Ribnici na Pohorju pa obnavljajo notranjost Vicmanove vile. Večino sredstev za uresničitev 1,1 milijona evrov vrednega projekta je občina Mislinja pridobila na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje projektov s področja razvoja regij, približno 15 odstotkov bosta zagotovili občina Mislinja kot nosilka projekta in občina Ribnica na Pohorju kot partnerica. Z uresničitvijo omenjene investicije želijo med drugim povečati atraktivnost območja z izgradnjo ustrezne infrastrukture za promocijo Nature 2000, povezati nosilce turističnega razvoja in poenotiti ponudbo nosilcev na območju občin zahodnega Pohorja.
Prihodnjo jesen bo na Kopah stal nov večnamenski objekt. Na posnetku je računalniška vizualizacija idejne zasnove objekta. (Atelje Artenova)
Večnamenski leseni objekt površine 800 kvadratnih metrov na Kopah bo dopolnitev obstoječih turističnih kapacitet in bo dokončan jeseni prihodnje leto. "Kletni prostori so že zgrajeni, če bo vreme dopuščalo, bomo dela nadaljevali. Objekt bo imel tri etaže. V kletnih prostorih bosta strojnica in izposojevalnica za kolesa, smuči in borde, v pritličju zeliščarski center, prostori za prodajo ekoloških proizvodov in spominkov iz lokalnega okolja, pridelanih na naravi prijazen način, ter večnamenski prostor za kulturne in promocijske prireditve ter izobraževanja. Prvo nadstropje si delita dve sejni dvorani. Uredili ju bomo v prvi vrsti zato, da pomagamo obstoječim turističnim ponudnikom, ki teh kapacitet nimajo, za pripravo različnih oblik tečajev in izobraževanj," je povedal mislinjski župan Franc Šilak. Občina se je lotila tudi posodobitve cestne povezave Dovže-Kope. "Naša želja je, da bi bila cesta v dolžini 7,6 kilometra v celoti prenovljena, a zaradi pomanjkanja denarja bomo projekt uresničili v daljšem časovnem obdobju. V tem in naslednjem letu se bo asfaltiralo 1,6 kilometra cestišča, odsek od mostu čez Turičnico do kmetije Zgornji Barl. Investicija je vredna okoli 300 tisoč evrov. Pristopili smo tudi k ureditvi oziroma vzpostavitvi ceste na Roglo. Za to si prizadevamo že dlje časa, a smo morali pridobiti številna soglasja, saj manjka še 1,6 kilometra ceste, da bi se čez Tolsti vrh povezali z Roglo. Trasa je že izkrčena, izvajalec je opravil tudi že nekatera groba zemeljska dela. Ta cesta je pomembna predvsem zato, ker se bo z njeno ureditvijo razdalja od Mislinje do Rogle s sedanjih 42 kilometrov skrajšala na 14," je pojasnil Šilak.
Projekt gradnje turistične infrastrukture vključuje še obnovo notranjosti spomeniško zaščitene Vicmanove vile v središču Ribnice na Pohorju. S prenovo na eni strani pred propadom rešujejo kulturnozgodovinski spomenik, na drugi strani pa vanj vnašajo nove vsebine, povezane z razvojem turizma. Po besedah ribniškega župana Srečka Geča bodo svoj prostor v njej dobili turistično društvo, soba za razstave, izposojevalnica različnih rekvizitov in večnamenska dvorana, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali filme o kraju. Razmišljajo tudi o ureditvi hiše eksperimentov, zavedajo se namreč, da turizem nista le smučanje in lepa narava, ljudje iščejo še druge vsebine, zlasti poleti.
Jasmina Detela