Večer: Kreda, Slatna in Prvi Vogel / Puščava - cerkev sv. Marije / 60 let Slovenske planinske poti / Odprta pot po podoru / Brusnice / Zdravstveno zavarovanje v tujini

Kreda, Slatna in Prvi Vogel

Potepanje po bohinjskih gorah

Nad Bohinjskim jezerom se dviga planotast svet. Pastirji so ga odkrili že pred stoletji. Na uravnanih delih je veliko planšarskih planin, na katerih so zanimivi pastirski stanovi. Nad planinami pa se dviga cela kopica gora. Le na nekatere od teh je dostop markiran, pri vseh drugih pa si moramo pomagati tako, da sledimo lovskim potem oziroma se potepemo po brezpotjih. Takšni vrhovi so tudi nad planino Dedno polje. Tokrat se povzpnimo na Kredo, Slatno in Prvi Vogel.

Najbolje je začeti kar na planini Blato. Do nje se da priti po dolgi in ovinkasti cesti po dolini Suhe. Na začetku nam cestnino sicer obilno zaračunajo, a brez tega preprosto ne gre. Parkirišče ni kaj dosti cenejše, a prihranimo si skoraj dve uri hoje. Planina Blato je stisnjena v temačni kotanji, Planina pri jezeru in planina Dedno polje pa sta kot za na razstavo. Preprosto ne bi mogli biti lepši. Če se kdaj pokaže priložnost za užitek pri kislem mleku, se prav gotovo na teh planinah.

 

Pogled na Slatno

 

 

 Pogled proti spodnjim bohinjskim goram                                 Planina Dedno polje

S planine Dedno polje zavijemo v Dolino za Kopico. Prav kmalu se dvignemo nad gozdno mejo. Macesni ostanejo nekje pod nami in na naši levi se dvigne mogočen greben, ki se od Rušnate glave pa vse tja do Vršakov dviguje neposredno nad Dolino triglavskih jezer. Dolina postaja vedno ožja, saj se pred nami dvigne še en greben, ki je tokrat naš cilj. Po dobre pol ure hoda v smeri proti severu se na desno odcepi drobna, nemarkirana stezica. Dvignemo se preko gorskih travnikov. To je pravi raj za svizce. Od vsepovsod lajajo in piskajo ter izginjajo v svoje podzemeljske luknje. Da si ogledamo precejšen del grebena vrhov, si najprej ogledamo prvega. Na razcepu zavijemo najprej na desno in se povzpnemo na mogočno sedlo med Slatno in Kredo. Tu se pred nami odpre položno pobočje, vse polno gorskega cvetja. Z vrha Krede, ki ima 2025 metrov, se nam pogled odpre na mogočno kopo Debelega vrha in predvsem na idilično planino V Lazu globoko pod nami.

Človeku pride na misel, da bi se na Slatno povzpel kar s sedla, saj se vrh Slatne dviga direktno nad njim. Vendar je ta smer zaradi prepadnih sten nemogoča. Spustiti se je treba spet do razpotja in po poti, ki jo bolj slutimo, kot vidimo, slediti po nekakšnem strmem žlebu. V njem se še v poletje zadrži sneg. Ta se da obhoditi po straneh, tako da nam ne povzroča posebnih težav. Povzpnemo se še na vrh Slatne, ki meri 2077 metrov višine. Razgled je podoben kot tisti s Krede, s tem da z vrha Slatne vidimo prav na vršnja travnata pobočja Krede. Na severni strani gore se pred nami odpre pogled na greben Voglov. Prvi Vogel z višino 2181 metrov nam je na dosegu roke. Pol ure hoda in povzpnemo se nanj, tako da imamo v enem dnevu tri dvatisočake pod streho. To je surov in razbit svet. S Prvega Vogla se ne moremo povzpeti še na Srednji in Zadnji Vogel. Za kaj takega bi bilo treba nadaljevati še naprej po Dolini za Kopico in se povzpeti po dolinici med obema. Vendar bo to ostalo za naslednjič.

Ostane nam še vrnitev. Če ne prej, pa sedaj opazimo vse polno gorskega cvetja. Povrhu pa še svizce in kakšnega gamsa. Da nam prav gotovo ne bi bilo dolgčas, pa še kako ovco, ki se je potepla s planin globoko spodaj. Vzpon na omenjene tri vrhove je tehnično nezahteven, a potrebne je kar nekaj kondicije. Torej vzemimo si čas in si jih pojdimo pogledat.

Tekst in foto: Janez Mihovec

Puščava - cerkev sv. Marije

Župnijska in božjepotna cerkev sv. Marije v Puščavi stoji na samotnem kraju na pomolu nad okljukom potoka Radoljne. Do cerkve je mogoče priti po cesti, ki se odcepi od glavne ceste Maribor-Dravograd in vodi čez most preko reke Drave proti Lovrencu na Pohorju. Puščavska cerkev sv. Marije je vrhunec sakralne arhitekture 17. stoletja v Podravju in je eden najpomembnejših spomenikov poznorenesančne oziroma zgodnjebaročne umetnosti na Slovenskem.

Puščavska cerkev (ZVKD)

Na tem mestu je prvotno stala kapela sv. Štefana, ki jo je leta 1627 zamenjala manjša cerkev sv. Trojice in Device Marije. Današnjo cerkev so sezidali leta 1672 po vzoru stolnice v Salzburgu, pri čemer je od prejšnje cerkve ohranjen le zvonik. Cerkev je dal zgraditi šentpavelski opat Filip Rottenhaeusler - o tem priča vzidana plošča v steni apside z napisom in letnico gradnje.

Cerkev sestavljajo ladja, polkrožna apsida, polkrožno zaključena kapela in zvonik na južni strani ter polkrožna kapela in zakristija na severni strani. V cerkev vodi bogat stebriščni portal. Cerkvena notranjščina je troladijska z višjo srednjo ladjo. Na vzhodu obe kapeli in apsida tvorijo trilistni zaključek. Notranjščina cerkve je obokana. Cerkev ima zelo kvalitetno baročno opremo iz 17. in 18. stoletja. Prižnica iz 17. stoletja je ena izmed redkih ohranjenih prižnic tega časa v Sloveniji. (ZVKD)
 

60 let Slovenske planinske poti

Letos slovenski planinci praznujejo kar nekaj obletnic. Najpomembnejša je seveda 120-letnica Planinske zveze Slovenije, skoraj ob bok pa bi ji lahko postavili 60-letnico Slovenske planinske poti ali Transverzale, kot so jo imenovali ob nastanku. Gre namreč za prvo tovrstno pot v Alpah.

Ideja o povezavi najlepših hribovitih in gorskih predelov v Sloveniji se je porodila Ivanu Šumljaku, zamislil pa si jo je kot krožno pot, ki bi se začela in končala v Mariboru. Komisija za poti pri PZS jo je od Postojne dalje usmerila proti morju. Transverzala je bila večinoma speljana po obstoječih markiranih poteh, na krajših odsekih pa so jo na novo označili markacisti. Uradno so jo odprli 1. avgusta 1953 in je imela 80 kontrolnih točk.

Od svojega nastanka je doživela nekaj sprememb. Do leta 1993 je imela 80 kontrolnih točk, od 1993 do 2003 69 točk (leta 2001 je bila ena točka spremenjena), od leta 2003 do leta 2011 71 kontrolnih točk, zdaj ima 75 kontrolnih točk. Dolžina po reliefu (ta je običajno navedena kot dolžina SPP) znaša 599 kilometrov, skupnih vzponov je 45,2 kilometra in spustov 45,5 kilometra. Začne se v Radvanju, od koder se povzpnete do Mariborske koče, konča pa v središču Ankarana. Ob poti je 58 planinskih koč, tudi dva muzeja (Slovenski planinski muzej v Mojstrani in bolnica Franja) in Škocjanske jame, ki sodijo v dediščino Unesca. Povzpeti se morate na 23 vrhov, obiščete pa tudi pet slovenskih mest.

Prvi Vodnik po Slovenski planinski transverzali je izšel leta 1958, kasneje pa seveda doživel veliko sprememb in dopolnitev. Pot je označena s klasično Knafelčevo markacijo in številko 1, do zdaj pa jo je prehodilo okoli 9500 planincev. (boz)

Odprta pot po podoru

S Planinske zveze Slovenije so sporočili, da so po podoru pod Razorjem člani Planinskega društva Radovljica uspeli za silo očistiti pot s Kriških podov preko sedla Planja na Mlinarico in Vršič. Ta pot je tudi del Slovenske planinske poti.

Opozarjajo pa, da je podor še vedno aktiven in je zato velika nevarnost padajočega kamenja. Priporočajo previdnost in uporabo zaščitnih čelad ter svetujejo, da se na tem predelu ne zadržujete. Planinska pot na Razor je še naprej zaprta. (boz)
 

Brusnice

Če bi brusnico predstavili z zrelimi plodovi, bi vsi takoj vedeli, za kaj gre. Zdaj ko smo izbrali snežno bele cvetove, pa bo verjetno marsikdo pomislil, kaj neki je ta lepotica. Brusnice sodijo med tri grmičke, ki na pohorskih planjah tvorijo resave: borovnice, brusnice in jesenska resa. Brusnice so med vsemi najbolj postavne, skoraj bahave: bleščeče temno zeleni listi, beli cvetovi in rdeči plodovi. Zacvetijo sredi junija in se pridružijo pisani preprogi vrstno bogatega volkovja, kjer poleg volka, posebne vrste trave, uspeva še nekaj značilnih cvetnic. Brusnice dozorijo jeseni in takrat pritegnejo številne ljubitelje naravnih dobrot. Žal je takih ljubiteljev veliko, brusnic pa malo, in za divje živali, predvsem divje kure, ne ostane veliko plodov za preganjanje zimske lakote.

 

Brusnica - Vaccinium vitis-idaea L. (Matjaž Jež)

Morda bi bilo prav, da bi naravovarstveniki določili varstvena območja, kjer bi se obiskovalci odpovedali nabiranju gozdnih plodov, divjim živalim pa bi izboljšali možnosti preživetja dolgih zimskih mesecev. (mj)

Zdravstveno zavarovanje v tujini

Poznate razliko med modro kartico in komercialnimi zavarovanji?

Verjetno smo že vsi slišali za Murphyjevo načelo: "Vse, kar lahko gre narobe, bo šlo narobe”." Posebno to velja na potovanjih v tujini, ko smo v tujem okolju in ne vemo, kako ravnati takrat, ko nujno potrebujemo zdravnika. Večina Slovencev Murphyjevo načelo pri organizaciji potovanj upošteva, saj si priskrbijo tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje za tujino. Med popotniki je najbolj znana evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, vedno več pa je takih, ki si pred odhodom uredijo tudi komercialno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. To dokazuje vedno večje število tovrstnih zavarovanj, ki jih ponujajo zavarovalnice.

Modra kartica samo za javne zdravstvene ustanove
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja oziroma modra kartica je tisti dokument, ki ga lahko dobi vsaka oseba, ki je obvezno zdravstveno zavarovana v Sloveniji. Velja le v državah Evropske unije in v Švici, Avstraliji, Makedoniji, Srbiji, Črni gori, Liechtensteinu, na Islandiji in na Norveškem. "Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne velja povsod, medtem ko turistično zavarovanje z asistenco velja povsod v tujini in je za vse države sveta enako,” so nam pojasnili pri Zavarovalnici Maribor in dodali, da modra kartica v tujini krije le nujne stroške zdravljenja v javnih zdravstvenih ustanovah, ne krije pa stroškov zdravljenja v zasebnih zdravstvenih ustanovah.

Bistvena razlika med kartico in komercialnimi zavarovanji je tudi ta, da komercialna zavarovanja krijejo vse stroške, ki nastanejo pri obisku zdravnika, medtem ko kartica krije le tisti del stroškov, ki bi jih priznala tuja zavarovalnica. Povračilo stroškov zdravljenja v državah, s katerimi Slovenija nima podpisanega sporazuma, pokriva le povprečno ceno zdravljenja v Sloveniji. Torej v primeru, da je treba v državi bivanja plačati zdravstveno storitev, kartica krije le povprečno ceno, ki bi jo plačali za isto zdravljenje v Sloveniji. Če je storitev v tujini dražja, mora potnik sam kriti razliko. Kartica tudi ne krije stroškov prevoza v domovino.

"Večina pri nas vzame zavarovanje Coris, še posebno če je v potovanje vključeno letalo” nam je povedala Sabina Oček, vodja Kompasove poslovalnice. "Sicer se pri potovanjih na Hrvaško za Coris ne odločajo vsi, saj marsikdo, ki potuje na Hrvaško, še vedno reče, da ima modro kartico oziroma potrdilo. Ljudje slabo poznajo razliko med Corisom in modro kartico. Coris ponuja veliko več, na primer zdravljenje v zasebnih ustanovah, tudi pri vračilih ni težav, ker se vrača po računih. V primerjavi s preteklimi leti je nakup zavarovanja Coris v porastu” je še dodala.

Kako je s starejšimi od 70 let
Starejši od 70 let po mnenju zavarovalnic spadajo v rizično skupino, saj se lahko v njihovem primeru prej zgodi poškodba. Vendar je marsikateri upokojenec še vedno vitalen in si želi jesen svojega življenja olepšati s potovanji. " Ljudje, stari med 70 in 80 let, lahko sklenejo zavarovanje Coris, vendar morajo doplačati sto odstotkov na premijo,” pravi Očekova iz Kompasa. To pomeni, da za osemdnevno potovanje na Hrvaško oseba do 70 let plača 12,10 evra, oseba med 70. in 80. letom starosti pa 24,20 evra. Zavarovanje Coris za starejše od 80 let ne ponuja kritja. Druge zavarovalnice ne ponujajo posebnih zavarovanj za starejše ljudi, vse pa navajajo, da morajo zavarovanci, starejši od 70 let, plačati stoodstotno doplačilo premije.

 

Predvsem tisti, ki potujejo z letali, se odločajo za komercialna zdravstvena zavarovanja. (Igor Napast)

"Razlike po mojem ni”"

Podali smo se na mariborske ulice, kjer smo mimoidoče povprašali, če poznajo razliko med evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja in komercialnimi zavarovanji z medicinsko asistenco v tujini, kot je denimo Coris.

   Stjepan Blažeka, upokojenec: "Razlike po mojem ni, ampak ne morem stoodstotno trditi, zaradi tega, ker ne poznam ne enega ne drugega. Ko grem na potovanje, ne sklenem ničesar.”"

 

   Milan Senekovič, upokojenec: "Razlike ne poznam, vendar si pred potovanjem uredim evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja."
 

  Eva Žagar, študentka: "Evropska kartica je samo osnovno zavarovanje, medtem ko Coris krije vse, tudi prevoz v državo. Z evropsko kartico si moramo to sami plačati. Oboje si priskrbim, ker lažje plačam štirideset evrov, kot pa da se kaj zgodi in imam toliko večje stroške.”"

Aleksandra Jerebic Topolovec, diplomirana ekonomistka:

  
"Ko grem v tujino, si po navadi priskrbim evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, Coris pa v primerih, ko res gre za kako potovanje ali aktivne športe.”"

Tekst in foto: Tamara Prejac