Večer: Raj v peklu / Na Vršič z avtobusom - poleti vsak dan / Na Mali planini rekordna udeležba / Sveti Vid pri Vuzenici - cerkev svetega Vida / Skalni podor zaprl pot na Razor / Prvi slovenski gorskokolesarski festival
Raj v peklu
Slikovita soteska pri Borovnici je poleti prava osvežitev s svojimi slapovi, za pohodnike pa je pot zelo razgibana in sploh ne preprosta. Obiščemo lahko še muzej v Bistri, izvire Ljubljanice in raziskujemo barje.
V jugozahodnem vogalu Ljubljanskega barja nas pri Borovnici in blizu izvirov Ljubljanice cesta pripelje do temačne soteske. Nekoč so takšni temačni in skrivnostni kraji vzbujali strah med ljudmi. Verjetno je senčna in temačna podoba kraja botrovala imenu Pekel. A sedaj nas soteska s potokom Otavščica, ki se spušča z Bloške planote proti Ljubljanskemu barju, spominja na vse kaj drugega. Pravzaprav od gostišča Pekel ob vznožju soteske odkrivamo pravi raj v soteski sredi širnega gozda. Potok se namreč spušča proti ravnini čez razigrane slapove, hlad soteske pa je prava osvežitev v poletni vročini.
Pot skozi sotesko nas pelje mimo slapov do planote Pokojišče, višinska razlika od izhodišča do zadnjega oziroma petega slapu je 320 metrov. Pot skozi sotesko je dokaj zahtevna, ponekod zavarovana z jeklenico in jeklenimi stopami, čez ozko sotesko vodi nekaj mostičkov, obenem pa nas pričakajo ponekod strme lestve in stopnice. Vrtoglavica tukaj ni zaželena, za otroke se priporoča tudi varovanje z vrvjo. Primerna obutev je vsekakor obvezna, ker pot poteka zelo strmo skozi gozd in ponekod čez skale z varovali. Ob vsakem slapu lahko postanemo, se osvežimo v potoku, šum padajoče vode nam igra svojo glasbo, s katero nam narava pripoveduje zgodbo.
Največji od slapov v Peklu
Prvi slap je sicer najnižji, le nekaj metrov ga je. Zato pa že naslednji pokaže malo več razkošja, saj ga je kar za 16 metrov. Še višji je tretji slap, kjer se 18 metrov globoko poganja bistra voda, pri četrtem pa je narava pokazala svojo umetnost, saj pada voda na skalni podstavek, ki jo razprši, vsega skupaj je slapa 17 metrov. Zadnji in najvišje ležeči slap v soteski je celo dvojen in kar 20 metrov visok, še prej pa prečkamo čez most ozka korita, ki jih je voda zarezala v skalno pregrado. Pot se večkrat razdeli, v zgornjem delu vodi ena ob soteski, druga pa desno naokoli mimo tako imenovanega Hudičevega zoba, kakor so poimenovali skalno iglo ob soteski. Ves čas nas vodijo markacije in smerne table, zato težav z orientacijo ne bomo imeli. Nazaj čez sotesko se lahko spustimo po nekoliko lažji poti, ki vodi desno naokoli, lahko pa nadaljujemo vzpon do vasi Pokojišče. Ob sami soteski nas v bližini pričaka še nekaj zanimivosti, s katerimi si lahko popestrimo izlet, predvsem ne moremo mimo izvirov Ljubljanice, ki v bližini Vrhnike prične svojo pot čez barje proti Ljubljani in dalje do Save. V nekdanjem samostanu oziroma graščini Bistra domuje Tehniški muzej Slovenije, kjer lahko na okoli 6000 kvadratnih metrih občudujete številne zbirke zgodovine tehnike z različnih področij. Ne smemo pa pozabiti na Ljubljansko barje, ki skriva še marsikaj o nekdanjem življenju, ki se je odvijalo na koliščih ob robu močvirnih in jezerskih področij. Če boste ulovili kakšen dan, ko ne boste na potepanju po gorskem svetu, vam vsekakor ne bo žal obiska rajske soteske v Peklu.
Tekst in foto: Boris Strmšek
Na Vršič z avtobusom - poleti vsak dan
Že nekaj dni je, kar sta avtobusni podjetji Alpetour in Avrigo sklenili dogovor z občinama Kranjska Gora in Bovec in tudi z obema lokalnima turističnima organizacijama o redni vožnji na Vršič. "Gremo v hribe" je moto avtobusne linije, na Vršič pelje avtobus vsak dan že od 22. junija, vozil pa bo vse tja do konca avgusta.
Poletni Vršič (Dunja Wedam, Slovenia.info
Pravzaprav vozi "gorski" avtobus že vse od leta 1996, le pogodbo sklenejo na novo. Oba avtobusna prevoznika zagotavljata po štiri odhode iz Kranjske Gore in štiri odhode iz Bovca.
Iz Kranja stane vozovnica do Kranjske Gore 6,70 evra, na Vršič 8,20 in do Bovca 11 evrov, iz Ljubljane do Kranjske Gore 8,70, do Vršiča 10,30 in do Bovca 13,10 evra, medtem ko stane vozovnica od Kranjske Gore do Vršiča 3 evre in do Bovca 6,70 evra. Sicer pa se avtobus ustavi tudi pri Mihovem domu, Koči na Gozdu, Erjavčevi koči, izviru Soče, v Trenti, Soči, Lepeni in Koritnici. Avtobus ustavlja prav tako na vmesnih postajališčih, junija in septembra vozi samo ob sobotah, nedeljah in praznikih, medtem ko vozi julija in avgusta vsak dan. Odhod avtobusa iz Ljubljane je ob 6.30, prihod v Bovec ob 10.44 in v Ljubljano ob 19.18. (jj)
Na Mali planini rekordna udeležba
Deveta destinacija Zlatorogove transverzale ponosa je bila Mala planina, natančneje Domžalski dom, ki stoji na največji visokogorski pašni planini. Kljub največ višinskim metrom, kar 1534, ki so jih planinci morali premagati v letošnji Zlatorogovi obhodnici, se je na cilju zbralo rekordno število planincev.
V strahu pred napovedano poletno vročino so že v zgodnjih jutranjih urah okupirali prostor pred Domžalskim domom na Mali planini. A je bila bojazen odveč. Nič kaj vroče ni bilo, na nebu so se cel dan podili temni oblaki. A jih to ni ustavilo, da se ne bi zopet imeli nadvse luštno! Požrtvovalna ekipa Planinskega društva Domžale, ki mu predseduje g. Janko Vodlan, in standardna Zlatorogova zasedba sta prvih 200 planincev zabeležili že do 10. ure dopoldan. Potem so do poznih popoldanskih ur prisopihali še mnogi. Na Mali planini se jih je, na devetem dogodku Zlatorogove transverzale ponosa, zadnjem v prvem delu, zbralo rekordnih 758 planincev. Z vpisi v častno Zlatorogovo vpisno knjigo so tako zbrali 758 evrov, ki jim bo Pivovarna Laško dodala še 242 in tako za nadaljnje uspešno delovanje v blagajno lokalnega planinskega društva donirala 1000 evrov. Na vrhu so se zopet zabavali v družbi poznanih obrazov, številnih Zlatorogovih družabnih nagradnih igric, za še boljše razpoloženje in ples pa so tokrat poskrbeli fantje odlične narodno-zabavne zasedbe Prjatli.
Sedaj so na vrsti počitnice. Zopet se bodo družili 17. avgusta na Vojkovi koči na Nanosu. Do takrat pa pridno nabirajte kondicijo!
Maša Meden
Sveti Vid pri Vuzenici - cerkev svetega Vida
Podružnična cerkev svetega Vida stoji na vrhu hriba na osamljeni legi, na nadmorski višini 440 metrov. Stoji nad naseljem Sveti Vid, vzhodno od Vuzenice. Dostop do cerkve je možen iz naselja Sveti Vid, kjer se pot do cerkve odcepi s ceste Vuhred-Vuzenica.
Sveti Vid je eno najstarejših naselij v Dravski dolini in se prvič v listinah omenja že leta 1187 kot Sekožen. Ime kraja po ljudskem izročilu izhaja iz tega, da so bili nekoč tukaj bujni gozdovi, ki pa so jih izsekali.
Gotska podeželska cerkev je bila sezidana v prvi polovici 15. stoletja, prvič je bila v zgodovinskih virih omenjena leta 1478.
Cerkveno podobo sestavljajo tri prostorske enote: pravokotna, skoraj kvadratna ladja, enako širok prezbiterij s triosminskim zaključkom in pravokotna zakristija na severni strani cerkve.
Celotno stavbo obstopajo nizki, enkrat stopnjevani oporniki. Danes je cerkev krita z opečno kritino, ki je nadomestila prvotno skodlasto. Na strmi strehi je lesen stolpič jahač, krit s skodlasto kritino.
V cerkev vodita pravokoten portal v šilasto zaključenem okvirju in ozek šilasto zaključen portal v južni fasadi.
Notranjščina cerkve je obokana. Sprva ladja ni bila obokana in je imela raven lesen strop. Notranjščino poživlja preprosta baročna oprema - glavni oltar svetega Vida in preprostejša stranska oltarja. Stene in strop v cerkvi so prekriti z beležem in poslikani. Pod beležem se po vsej verjetnosti skriva prvotna poslikava. (zvkd)
Skalni podor zaprl pot na Razor
Zaradi skalnega podora z vrha Razorja sta zaprti planinski poti s Kriških podov in z Mlinarice na sedlo Planja. Tako je zaprta tudi pot na Razor (na Razor vodi planinska pot, ki se odcepi s sedla Planja). Poti so označene s tablami o zaprtju. Podor je še vedno aktiven in prehod smrtno nevaren. (bs)
Prvi slovenski gorskokolesarski festival
Del trase je speljan pod zemljo, po opuščenih rovih nekdanjega rudnika
Sinoči se je na Ravnah na Koroškem pričel prvi slovenski gorskokolesarski festival Black Hole. Potekal bo v devetih dneh na različnih prizoriščih v Mežiški dolini, dogajanje pa bo še posebno pestro ob obeh koncih tednov. Ta vikend tako v Single Trail Parku Jamnica poteka kolesarsko tekmovanje Black Hole Enduro. Osrednji dogodek festivala prihodnji vikend pa bo Black Hole maraton, ki ga organizatorji predstavljajo kot edinstvenega v svetovnem merilu, saj je del njegove trase speljan pod zemljo, po opuščenih rovih nekdanjega rudnika. Že teden dni pred maratonom se je nanj prijavilo več kot 150 tekmovalcev. Kljub velikemu številu prijav pa je sedemčlanski organizacijski odbor koroških gorskokolesarskih zanesenjakov včeraj jasno poudaril, da cilj festivala ni množičnost. Z njim po besedah Petra Zajca želijo predvsem ustvariti turistični produkt, po katerem bo Koroška prepoznavna in bo glede na naravne danosti lahko korak pred drugimi. "Letos smo ciljali na slovenske goste, za katere je značilno, da se prijavijo v zadnjem trenutku, naslednje leto se bomo usmerili tudi v tujino," je povedal Dušan Štrucl - Dixi iz podjetja Kreatur, ki z blagovno znamko Bikenomad že več let uspešno privablja predvsem gorske kolesarje iz tujine. V času festivala se bodo zvrstili še filmski večer, potopisno predavanje, kolesarjenje za otroke, brezplačno testiranje koles in rock koncert. Podrobnejši program si je mogoče ogledati na spletni strani Blackhole - bikefest.com. (jb)