Večer: Dan Alpske konvencije / Slovenski planinci praznovali / Škofjeloški očak gosti Zlatorogovo karavano / Cerkev sv. Bolfenka / »Z biciklom kre Müre«
Dan Alpske konvencije
Praznovanje s kolesom ali peš
Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba na svetu za gorsko območje. Sklenile so jo države alpskega loka: Avstrija, Francija, Italija, Kneževina Monako, Liechtenstein, Nemčija, Slovenija in Švica. Pomeni odgovornost in strategijo za sožitje pri varovanju narave in gospodarjenju z njenimi viri.
Dolina Krma (Aleš Zdešar)
Alpe obsegajo območje, veliko 190.959 km2, ki v dolžino meri 1200 km in v širino do 300 km. Alpski lok se vzpenja od morja in seže do vrha Mont Blanca 4807 metrov visoko. Raztezajo se prek osmih držav, pri čemer je delež Avstrije 28 odstotkov celotne površine Alp, Italije 27, Francije 21, Švice 13, Nemčije 6, Slovenije 3,6, Liechtensteina 0,08 in Monaka 0,001 odstotka. Cilj pobudnikov konvencije je varovati Alpe kot življenjski in gospodarski prostor ter njihovo kulturno, jezikovno in krajinsko raznovrstnost. Alpe so z biotsko raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi viri, naravno, kulturno in gospodarsko okolje, prebivališče za skoraj 14 milijonov ljudi in privlačna turistična destinacija za 120 milijonov obiskovalcev na leto. Alpska konvencija si prizadeva za trajnostni turizem in trajnostni razvoj Alp z vsemi svojimi značilnostmi. Prav tako si prizadeva za zmanjšanje prometnih obremenitev, zato spodbuja naravi prijaznejše obiskovanje Alp z uporabo javnih prevozov in s posebnimi ureditvami prometa v alpskih dolinah. Konvencija in njeni protokoli pravzaprav predstavljajo instrumente trajnostnega razvoja alpskega prostora in predlagajo enoten koncept razvoja, ki bi preprečeval, da bi se konkurenčni boj odvijal na škodo narave in ljudi. S skupnimi prizadevanji je treba poiskati metode, ki bodo z omejenimi viri v gorskem prostoru ravnale najbolj gospodarno in brez posledic za prihodnje generacije.
Uresničevanje prizadevanj konvencije v praksi je zagotovo tudi dan Alpske konvencije. Letos bo v soboto, 29. junija, ko bodo med drugim Planinsko društvo Dovje - Mojstrana, Triglavski narodni park in Planinska zveza Slovenije pripravili rekreativno kolesarjenje iz Mojstrane v Radovno in Krmo, pohod do Pocarjeve domačije in spremljevalni program pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Vsi udeleženci bodo imeli 30-odstotni popust za prevoz z vlakom iz Ljubljane in Nove Gorice do Jesenic ter brezplačni prevoz z avtobusom do Mojstrane. Podrobnejši program je objavljen na spletnih straneh planinske zveze.
Božo Zorko
Slovenski planinci praznovali
Ljubitelji gora so se zbrali v Kamniški Bistrici
Ob dnevu slovenskih planincev ali dnevu slovenskih planinskih doživetij, kakor ga je poimenovala Planinska zveza Slovenije, se je ob praznovanju 120-letnice Slovenskega planinskega društva/Planinske zveze Slovenije ter ob 120-letnicah PD Kamnik in PD Ljubljana - Matica pod kamniškimi vršaci zbralo več kot 2000 planincev. Ob tem so odprli tudi poletno planinsko sezono, planinske koče namreč odpirajo vrata do jeseni.
Dogajanje je bilo na več prireditvenih prostorih in na več različnih izletih, potepih, pohodih in kolesarskih turah. Planinska zveza Slovenije je skupaj s soorganizatorji aktivnosti poudarila množično obiskanost in skrb za okolje. Planince in ljubitelje gora so povabili na poti različnih zahtevnosti in dolžin po Kamniški Bistrici in okolici ter z javnimi prevoznimi sredstvi zagotovili prevoz s pohodov ali do izhodišč. Z vodniki PZS Planinskega društva Kamnik in turnokolesarskimi vodniki Komisije za turno kolesarstvo PZS so se ljubitelji gora in prijetnega skupnega druženja podali do Cojzove koče na Kokrskem sedlu, po Koželjevi poti do Kamniške Bistrice pa na Veliko planino, ogledali so si Kamniško Bistrico (Lepi kamen, Žagana peč, Spominski park, Predaselj ...), nekateri pa so šli na voden ogled Kamnika. Kolesarji in turni kolesarji so se podali na dve različno zahtevni turi, lažja je bila iz Kamnika v Kamniško Bistrico, težja in zahtevnejša pa iz Kamnika v Kamniško Bistrico z vmesnim vzponom na Kamniški vrh (1259 metrov). Vsi nadobudni mladi po letih in srcu so lahko pri Jurju plezali na plezalnem stolpu PZS, najmlajši so se podali na izlet od gondole preko Belske kope do Kamniške Bistrice, za Domom v Kamniški Bistrici pa uživali na planinski zabavi, delavnicah družabnosti in orientacijskih dogodivščinah. Gorski reševalci Gorske reševalne službe Kamnik, ki so prav tako sodelovali na sobotnem vseslovenskem dogodku, so prikazali reševanje padalca z drevesa s tirolsko žičnico in razkazali intervencijsko vozilo z oprema za reševanje v gorah.
Zdenka Mihelič
Škofjeloški očak gostil Zlatorogovo karavano
Pred kočo na Blegošu se je v soboto, 15. junija, v Zlatorogovo častno vpisno knjigo podpisalo 477 planincev in kolesarjev, ki so bili za svoj vzpon nagrajeni s čudovitim sončnim dnem, lepimi razgledi in obilico dobre volje, ki je na očaku Škofjeloškega pogorja res ni manjkalo!
Za animacijski programa (tokrat na smučeh) skrbita Andrej in Gregor (v ozadju) ter njun vsestranski asistent Gregor. (Maša Meden)
Zjutraj smo še zaskrbljeno pogledovali v nebo in se spraševali, kje se letos skriva poletje. Nič kaj puhasto prijazni oblački niso zrli z neba. Grozeči in temni so se igrali skrivalnice s soncem. A se mu ta ni dal. Končno je zmagala ognjena gmota in ozračje nad Blegošem segrela v pravi poletni dan. Najbrž je tudi sonce zaslužno za še posebej pozitivno vzdušje, ki je vladalo pred kočo, a brez zaslug Planinskega društva Škofja Loka ne gre. V sodelovanju z enim največjih planinskih društev v Sloveniji smo namreč organizirali šesti pohod Zlatorogove transverzale ponosa. Društvu predseduje starosta slovenskega planinstva, nekdanji funkcionar Planinske zveze Slovenije, Jože Stanonik, ki je nagovoril in pozdravil vse zbrane, potem pa odhitel nazaj za žar, saj mu je bila v soboto zaupana pomembna naloga - peka mesa na žaru.
Poleg animacijskega programa, za katerega skrbita Gregor in Andrej ter njun vsestranski asistent Gregor, so za dobro voljo poskrbeli odlični glasbeniki Godbe Medvode. Ob njihovih vižah so po zraku poletele palice (kar nekaj planink je namreč pokazalo svoje mažoretne spretnosti), spet drugi pa so se zavrteli in zaplesali. Na šestem od dvanajstih dogodkov se je zbralo 477 pohodnikov, za katere bo Pivovarna Laško namenila po 1 evro za vsak vpis v Zlatorogovo častno vpisno knjigo ter s tem prispevala k nadaljnjemu učinkovitemu delovanju Planinskega društva Škofja Loka (znesku bo dodala 523 evrov, da bo donacija okroglih tisoč evrov). Ponovno se srečamo že čez nekaj dni, ko se bomo povzpeli na Menino planino. Vabljeni v našo družbo!
Maša Meden
Cerkev sv. Bolfenka
Na mestu nekdanje kapele, ki se omenja že leta 1291, je bila 1501. zgrajena gotska cerkev sv. Bolfenka. Sestavljali so jo ladja, poligonalno zaključen in obokan prezbiterij ter zvonik na zahodni fasadi. V svoji zgodovini je bila večkrat uničena. V času reform Jožefa II. pa je bila leta 1785 eksekrirana in opuščena.
Foto: ZKVD
Leta 1856 je postal lastnik propadajočega objekta mariborski župan in veleposestnik Otmar Reiser. Cerkev je prezidal in dodal razgledni balkon na zvonik, tako da je objekt imel razgledišče in bil prvi planinski dom na Pohorju. Leta 1950 je cerkev pogorela, nato je bila zapuščena do leta 1970, ko so se začele priprave za obnovo, dokončno obnovljena je bila leta 2000. Objekt je postal turistično znamenit in ena od informacijskih točk prihodnjega regijskega parka Pohorje, vendar je zaradi denacionalizacije žal ponovno zaprt. Do cerkve je mogoče priti peš od zgornje postaje pohorske vzpenjače. (
zvkd)
"Z biciklom kre Müre"
Zdravilišče Radenci bo v torek, 25. junija, organiziralo kolesarjenje ob Muri. Vse, ki vas ta pokrajina privlači, vabijo, da se med 9. in 10. uro zberejo pred hotelom Radin, potem pa se lahko sami podajo na pot ob levem ali desnem bregu Mure. Ob poti bodo spoznavali živalski in rastlinski svet ob reki, lahko se bodo ustavili v spominskem parku, oljarni, Babičevem mlinu in v Domu penin v Gornji Radgoni. Pripravili so tri proge, dolge 18, 33 in 47 kilometrov, za zaključek pa so poskrbeli za sprostitev v bazenih zdravilišča. Tistim, ki bi v zdravilišču ostali več dni, ponujajo poseben paket, ki vključuje obisk nedeljske prireditve Dan odprtih kleti v Gornji Radgoni.