Večer, Narava, gore: Dolina padajočih voda - Maltalal / Navadna lipa > Gozdnati vrhovi, soteske in jame
Dolina padajočih voda - Maltalal
Mateja Mazgan: Maltatal je dolina, kjer med potjo po približno 14 kilometrov dolgi cesti vidite veliko slapov, brzic in ogromen jez
Zanimiva gorska panoramska cesta do znanega jezu je privlačna za motoriste, kolesarje in izletnike kot tudi za premnoge športnike, ki se podajo po njej do različnih izhodišč v gore. Cesta se začne na nadmorski višini 911 metrov in konča na višini 1933 metrov. Vmes je mnogo predorov, ki spominjajo skoraj na rudnike. Gorska panoramska cesta se konča na parkirišču pri hotelu v neposredni bližini jezu. Najlepši razgled je z jezu, z razgledališča Skywalk, ki je 200 metrov nad tlemi pritrjeno na jez.
V dolini Malte je mnogo slapov, ki so pozimi privlačni za ledno plezanje, poleti pa zanimivi predvsem za oglede in plezanje po urejenih feratah ob padajoči vodi. V vročih poletnih dneh so nadvse dobrodošla ohladitev. Plezanje je zelo atraktivno, k temu pa lahko pripomorejo posebej usposobljeni vodniki. Ledno plezanje je zaradi mnogih slapov zelo pestro in raznoliko, zato se tja podajajo mnogi plezalci. Prav zanimivo je plezati po skoraj gladki skali ob neposredni bližini padajočega slapa.
Tudi poleti je mogoče plezati ob slapovih. (Mateja Mazgan)
To prelepo dolino padajočih voda pa le delno zaključi jez z velikim jezerom. Delno zato, ker se tam konča samo cesta, začnejo pa se čudovite gorske poti, ki vodijo do še mnogih gorskih jezer in potokov. Pozimi je tod poleg lednega plezanja atraktivno turno smučanje. Spuščanje po strmih pobočjih s pogledom na jezero je posebno doživetje, zlasti če se spustite z najvišjega vrha Hochalmspitze (3360 metrov).
Jez Kōlnbrein je največji v Avstriji in tudi eden večjih v Evropi. Visok je 200 metrov in dolg 626 metrov, v širino meri 41 metrov. Za njim se razprostira jezero, ki je s svojo modrino objeto v kuliso Visokih Tur in ledenikov. Jez je eden največjih gradbenih dosežkov v srednji Evropi. Zgradili so ga leta 1979 in letno proizvede okoli 570 tisoč MWh elektrike. Ima dragocene zaloge vode tudi v sušnih poletnih dneh. Jez je glavni razlog, da se je v dolini močno razvil turizem. Poleg jezu stoji mogočen hotel z restavracijo v obliki pokončnega valja, od koder je izhodišče za mnoge gorske poti. Zaradi višine se tja podajo na treninge vsako leto številni veslači, predvsem na priprave za večja tekmovanja. Za piko na i so jez popestrili z bungee jumpingom.
Mateja Mazgan
Navadna lipa
Izmed dveh v Sloveniji domorodnih vrst lipe je samo ena "prava lipa". To je navadna lipa ali Tilia plathyphyllos. Nanjo se nanašajo številni simbolni pomeni tega zanimivega in za Slovence skoraj svetega drevesa. Druga vrsta je lipovec ali Tilia cordata. Obe sta prosto rastoči v gozdovih in se pogosto sadita kot hišna, drevoredna in parkovna drevesa. Navadna lipa ima od dva do pet cvetov združenih v socvetje, izrazito prijetno diši, posušeni lipovi cvetovi pa se uporabljajo za čaj. Na starih pohorskih kmetijah še rastejo mogočne lipe, ki so bile zasajene kot simbol slovenstva, kot zavetje pred strelo ali viharji ali kot spomin na kak pomemben dogodek. Najdebelejša pohorska lipa je Sedovnikova lipa: po obsegu meri 852 cm, v višino pa 19 m. Najdebelejša lipa v Sloveniji je Najevska lipa pri domačiji Najevnik na Ludranskem Vrhu na Koroškem. Obseg njenega debla je 1075 cm in je tudi najdebelejše drevo v Sloveniji. Pod njeno krošnjo se vsako leto srečajo državniki. (mj)
Navadna lipa - Tilia platyphyllos Scop. (Matjaž Jež)