Večer: 30 let Haloške planinske poti / Festival alpskega cvetja / Pomladanski veliki zvonček ali kronica / Ančnikovo gradišče / PD Maribor Matica vabi v okviru športnega vikenda
30 let Haloške planinske poti
Po grebenih in slemenih haloških gričev
Na gradu Borl se je v nedeljo popoldan, 11. septembra 1983, zbralo blizu tisoč ljudi, med njimi največ planincev in ljubiteljev planinstva, ki so prisostvovali slavnostnemu odprtju Haloške planinske poti, povezane s 30. obletnico delovanja Planinskega društva Ptuj in 90-letnico organiziranega planinstva na Slovenskem. Letos mineva 30 let od odprtja, ki ga bodo ptujski planinci slovesno proslavili na 22. pohodu po Haloški planinski poti v soboto, 25. maja, in ga zaključili v Podlehniku s slavnostnimi nagovori, kulturnim programom in planinskim rajanjem. Pohoda in slovesnosti se bodo udeležili tudi planinci iz PD Podravja, saj je Meddruštveni odbor PD Podravja določil ta dan za dan planincev Podravja. Prireditev sovpada s 60-letnico PD Ptuj in 120-letnico organiziranega planinstva na Slovenskem.
Planinsko društvo Ptuj ob jubilejih z zadovoljstvom ugotavlja, da se je Haloška planinska pot "prijela" in uspešno vpisala na planinski zemljevid Slovenije. Postala je priljubljen cilj številnih planincev. To potrjuje podatek, da je PD Ptuj do danes natisnil in prodal šest ponatisov vodnika v nakladah po tisoč ali več izvodov. Iz tega je mogoče sklepati, da je najmanj 6000 planincev prehodilo (nekateri večkrat) to pot. Planinci obiskujejo Haloško planinsko pot individualno in skupinsko.
PD Ptuj že od leta 1988 organizirano privablja planince in ljubitelje narave na pohode po etapah poti, vselej vsako zadnjo soboto v maju. Prvi štirje pohodi so bili "poskusni". Leta 1992 so začeli pripravljati organizirane pohode za bronasto, srebrno in zlato značko ter plaketo pohoda po Haloški planinski poti.
PD Ptuj je ob odprtju izdal Vodnik - dnevnik Haloške planinske poti, Borl-Donačka gora. V vodniku je obilje podatkov, kot so opis poti, pokrajinske in zgodovinske značilnosti Haloz, predstavljen je Ptuj kot geografsko in kulturno središče spodnjega Podravja, v njem so skica poti z enajstimi kontrolnimi točkami in prostori za žige ter pravila za pridobitev častne značke za prehojeno pot. Vodnik je na voljo na sedežu PD Ptuj, Dravska ulica 18.
Haloška planinska pot poteka po pokrajini, ki še delno velja za manj razvito. V 30 letih se je marsikaj spremenilo na bolje, predvsem kar se tiče infrastrukture, zgradil se je vodovod, posodobile so se ceste. Haloška planinska pot je bila pred 30 leti trasirana po makadamu, danes je je skoraj 75 odstotkov asfaltirane, kar ni dobro za planince. Vendar pa je s poti, ki je speljana po grebenih in slemenih haloških gričev, prelep razgled na Dravsko in Ptujsko polje, ptujsko akumulacijsko jezero, Pohorje, Slovenske gorice in hrvaško Zagorje. Haloška planinska pot se začne na gradu Borl (KT 1) in zaključi na Donački gori (Rudijev dom, KT 11). Pot prehodimo v 22 urah neprekinjene hoje. Ker na Haloški planinski poti, z izjemo Rudijevega doma pod Donačko goro, ni planinskih postojank, je pot razdeljena in opisana po etapah. Prva etapa je Borl-Cirkulane (štiri ure in pol), druga etapa je Cirkulane-Podlehnik (šest ur), tretja etapa je Podlehnik-Naraplje (šest ur) in četrta etapa je Naraplje-Donačka gora (pet ur in pol). V opisu so navedene možnosti prenočevanja in prehranjevanja na turističnih kmetijah ali v gostiščih ob poti ali blizu nje. Pot je privlačna in lepa v vseh letnih časih. Kdor hoče užiti Haloze, se mora povzpeti iz dolin po bregovih na vrhove, od koder oko zazna čudovito sliko slemen in hribov, ki potekajo v različnih smereh. In za konec še misel iz vodnika: "Ko se boste odločili za Haloško planinsko pot, si vzemite čas in pojdite po njej s posluhom za krajino in ljudi."
Tone Purg
Festival alpskega cvetja
Od 25. maja do 8. junija bo v Bohinju že sedmi Festival alpskega cvetja. Bohinjci so izkoristili pomladni čas, ko so travniki v dolini in gorah okoli Bohinja prava paša za oči. Letos želijo predvsem opozoriti na pomen ohranjanja samoniklih divjih rož in cvetočih travnikov, lokalni skupnosti omogočiti razvoj, obiskovalcem Bohinja pa ponuditi doživetje neokrnjene narave.
Maja lani v Bohinju (LTO Bohinj)
Festival je v šestih letih prerasel v mnogo več kot zgolj spoznavanje biotske raznovrstnosti rastlinskih vrst in vodenje botaničnih izletov. Kot uspešen primer dobre prakse se v sklopu evropskega projekta Wildflower Europe in pod okriljem organizacije Plantlife International (GB) širi v partnerske države - na Hrvaško, v Romunijo, Bolgarijo in Veliko Britanijo. Povezani festivali slavijo cvetje kot del medkulturne evropske identitete, ki povezuje ljudi, kulturo, ustvarjalnost, tradicijo, zgodovino in zaščitena območja z izjemnim botaničnim in kulturnim bogastvom. Podrobnejši program festivala lahko najdete na njihovih spletnih straneh, če se boste odločili za obisk Bohinja ob koncih tedna med festivalom, pa je dobro rezervirati prenočišče.
Božo Zorko
Pomladanski veliki zvonček ali kronica
Ko na pohorskih pobočjih skopni sneg, so ta še vedno bela, saj jih prekrijejo tisoči cvetov kronic. Tako po domače pravimo pomladanskemu velikemu zvončku. Skupaj s pomladanskim žefranom in podlesno vetrnico tvori trojček znanilcev pomladi. Njihovo cvetenje lahko spremljamo ob vznožju Pohorja že marca ali aprila, pozneje pa se ta pisana preproga postopoma seli vse višje, dokler maja ne doseže najvišjih vrhov.
Veliki zvonček - Leucojum vernum L. (Matjaž Jež)
In ker se je letošnja pomlad še posebno obirala, sem sveže cvetove kronic občudoval v okolici Črnega Vrha še 19. maja, ko so tudi tam izginjale zadnje krpe snega. Pomladanski veliki zvonček spada med značilne pohorske rastline, saj mu tukajšnja glinena, vlažna in zakisana tla zelo ustrezajo. Prav zaradi tega na Pohorju ne najdemo bolj znanega malega zvončka (Galanthus nivalis L.), ki pa dobro uspeva na peščenih tleh v nižinah ob Dravi in Muri. Kronice imajo tudi manj znanega sorodnika, to je poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum L.), je do pol metra visok in ima na vrhu stebla večje število cvetov. V literaturi še beremo, da je razširjen po vsej Sloveniji, žal pa ni več tako. Uspeva namreč na nižinskih močvirnih travnikih, ki pa so zaradi izsuševanja marsikje izginili. V severovzhodni Sloveniji ga nismo videli že kakih 25 let. Ali smo ga morda spregledali? To je lahko priložnost za naše bralce, da nam sporočite, ali boste junija odkrili kakšno njegovo rastišče.
Matjaž Jež
Ančnikovo gradišče
Poznoantična in zgodnjesrednjeveška višinska naselbina, po nekdanjem lastniku imenovana Ančnikovo gradišče, je umeščena na tinjskem Pohorju, na 750 metrov visokem pomolu nad sotesko Bistrice, severno od Jurišne vasi. Naselbina je bila na dostopnih delih opasana z obrambnim zidom, ki se je v celoti prilagajal prvotni terenski konfiguraciji. Vhod v naselbino je bil na severni strani, ob notranji liniji obrambnega zidu pa so bile odkrite ostaline zidanih in lesenih stavb, skupno za zdaj 13 objektov, ki pripadajo večinoma pozni antiki (druga polovica 4. stoletja in prva polovica 5. stoletja), delno pa slovanskim naseljencem 8. in 9. stoletja. Ob številnih drobnih najdbah, ki so v svojem času služile predvsem vsakdanjemu življenju, so pomembna tudi odkritja kurišč, grud železove žlindre, kovaških pripomočkov in izdelkov, kar nakazuje razmeroma močno razvita kovaška obrt. Arheološko najdišče je zaščiteno kot kulturni spomenik. Arhitekturne ostaline gradišča so predstavljene, območje je namenjeno ogledu širše in strokovne javnosti, vzgojno-pedagoškim programom ter rekreacijskemu in kulturnemu turizmu. Dostop je možen peš skozi Bistriški vintgar ali po cesti iz Slovenske Bistrice skozi Jurišno vas na Pohorju, kjer so odcepi označeni.
ZVKD Maribor
PD Maribor Matica vabi v okviru športnega vikenda
Športni vikend Maribora se ponovno bliža. Planinci PD Maribor Matica sodelujemo že od začetka in se nanj že pripravljamo ter veselimo dela, ki nas čaka ob izpeljavi Šumljakovega pohoda iz Radvanja do Mariborske koče v soboto, 1. junija, ter 2. pohoda od kmetije Šiker do koče na Žavcarjevem vrhu v nedeljo, 2. junija. Za naše društvo je vsako leto praznik, ko se zberemo planinci in drugi prijatelji narave ter uživamo ob druženju z dobro hrano in pijačo. Posebej živahno bo na Mariborski koči, kjer se nam že nekaj let pridružijo organizatorji Zlatorogove transverzale ponosa s prirejanjem zanimivih družabnih iger, glasbo in seveda z "Laškim pivom". Posebej bi opozoril na 2. pohod na Žavcarjev vrh, kjer smo pred kratkim na koči obnovili kuhinjo in zamenjali oskrbnike. Stalni obiskovalci so zelo zadovoljni s hrano in odličnim vzdušjem na koči. Zato priporočamo udeležbo na pohodu. Pot po delu Kozjaške poti, ki jo vzdržuje naše društvo, ni zahtevna. Začetek je blizu kmetije Šiker (ob cesti Bresternica-Gaj). S te poti je krasen razgled na Maribor in vse do Boča in Donačke gore. Če pridete ob 8. uri do kmetije Šiker, boste v spremstvu našega vodnika izvedeli marsikaj zanimivega in lažje prišli do cilja. Koča na Žavcarjevem vrhu je bila zgrajena iz lesenih montažnih delov leta 1954 in stoji ob Kozjaški poti, ki se prične v Mariborskem parku in konča pri Dravogradu. Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Možno je tudi prenočiti. Veseli bomo, če se nam pridružite.
Koča na Žavcarjevem vrhu (Arhiv PD Maribor Matica)