Alpska kultura slovenstva in mitologija Triglava, Boštjan Šaver, Založba FDV, Ljubljana, 2005 + poobjava članka Aljoše Reharja iz PV 1/2006
Knjižna zbirka Kult
Boštjan Šaver
Nazaj v planinski raj
Alpska kultura slovenstva in mitologija Triglava
Urednik zbirke: Aleš Črnič
Uredniški odbor: Hannah Starman, Sabina Mihelj, Ksenija Šabec, Boštjan Šaver, Gregor Lesjak in Aleš Črnič
Izdajatelj:
Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2005
Za založbo: Hermina Krajnc
Recenzenta: dr. Tanja Rener in dr. Mitja Velikonja
Jezikovni pregled: Irena Mencinger
Oblika: Irena Woelle
Tisk: Stane Peklaj
316.75(497.4); 796.52(497.4):293.21
ISBM 961-235-216-X
COBISS.SI-ID:
222811904
Mehke platnice, 326 strani (16,5 cm x 23,5 cm), črnobele ilustracije, cena 4900 SIT
Poobjava predstavitve, ki je bila objavljena v januarski številki Planinskega vestnika
Alpska kultura slovenstva
Nazaj v planinski raj : Alpska kultura slovenstva in mitologija Triglava, Boštjan Šaver,
Založba FDV, Ljubljana, 2005.
Z letošnjim letom je slovenski knjižni trg dobil novo knjižno zbirko Kult, ki jo izdaja ljubljanska Fakulteta za družbene vede oziroma Založba FDV. Cilj te nove teoretske zbirke je izdajati kulturološka, religiološka in druga družboslovna dela o sodobnih družbenih fenomenih. Med prvimi tremi besedili, ki so izšla pod okriljem Kulta, je tudi delo z naslovom Nazaj v planinski raj: alpska kultura slovenstva in mitologija Triglava, katerega avtor je Boštjan Šaver, raziskovalec iz Centra za preučevanje kulture in religije na FDV. Gre za zanimivo teoretsko delo, ki poskuša celovito zaobjeti in nato kritično prečesati na prvi pogled nevidno, a vseprežemajočo alpsko kulturo slovenstva.
Avtor se tako v prvih treh poglavjih ukvarja s teoretičnimi nastavki, družbeno konstrukcijo geografskih in kulturnih kodov ter religijskimi dimenzijami vertikalnega sveta, nato pa se v osrednjih dveh poglavjih posveti planinskim podobam slovenstva ter kulturnemu pomenu Triglava. V zadnjem poglavju spregovori o nevidni alpski kulturi slovenstva med Balkanom in Evropo. Kot Šaver poudarja že v uvodu, obravnavana študija pomeni hkrati rekonstrukcijo in dekonstrukcijo razvejane alpske kulture slovenstva.
Alpska kultura slovenstva je po avtorjevih pojasnilih »v dominantnem diskurzu pogosto spregledana nevidna entiteta, ki prežema slovensko kulturo in družbo na domala vseh ravneh: kot opojna vlaga napaja skrite kotičke slehernega slovenskega doma in hkrati kot kaplja polzi po najbolj vidnih panojih slovenstva. Pri tem pa si tako na družbeni kot na kulturni ravni še vedno nismo enotni – ali takšna kaplja predstavlja vodo, ki hrani nacionalni imaginarij, ali pa jo je potrebno enostavno pobrisati, ker kazi plakat, ki ga bomo jutri zamenjali z novim in lepšim.«
Glede Triglava Šaver med drugim ugotavlja, da je konstrukcija slovenske kulturne in nacionalne identitete tesno povezana z najvišjo slovensko goro: »Ta v svoji historični perspektivi pomeni stičišče, mejno točko med tremi nacijami in kulturami hkrati: Triglav kot razmejitvena črta slovenstva, italijanstva in germanstva.« Dodaja tudi, da sta politična in družbena dimenzija slovenskega vsakdanjega življenja prepleteni s simbolom Triglava – od slovenskega grba, potnega lista, zavarovalnih listin in državotvornih simbolov do prehrambenih izdelkov, razglednic in filmov.
Omeniti še velja, da to 326-stransko delo prinaša tudi bogato zbirko črno-belega slikovnega gradiva. Nahaja se na koncu vsakega poglavja, prikazuje pa označevalce alpske kulture slovenstva, ki se raztezajo od ilustracij, razglednic, filmskih plakatov in prizorov, naslovnic knjig in revij, spomenikov, arhivskih fotografij (tudi številnih znanih gorniških osebnosti iz preteklosti), značk in znamk do logotipov, embalaž izdelkov in reklamnih oglasov z gorskimi motivi. Poleg tega je na koncu knjige priloga z več kot sto gorniško obarvanimi, predvsem narodnozabavnimi pesmimi.
Aljoša Rehar