Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.
Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2372 9

Nesreča v plezališču

Črni kal: Mlademu plezalcu je skala priletela na stegno ... Skalo je sprožil sprehajalec
Dodali povezavo na »Na Poti gradov osvojena zadnja trdnjava«

Nesreča v plezališču Črni kal

Danes, v nedeljo, 11. marca 2007, malce po sedemnajsti uri, se je v plezališču Črni kal zgodila nesreča. Mladeniču, ki je doma menda na Poljskem, je skala priletela na stegno in mu ga najverjetneje zdrobilo.

Nesreča se je zgodila pod sektorjem Stolp, s katerega je bil sprožena skala, le to pa je sprožil sprehajalec, ki je prišel na Stolp po novem mostu. Nesreča bi imela s malce spremenjenim scenarijem lahko še precej bolj grozljive posledice, saj je padlo s stolpa od pet do osem večjih skal (nekako 30 cm x 30 cm x 30 cm), spodaj pa je stalo okoli 20 ljudi.
Zanimivo bi bilo izvedeti ali ima ta most, ki sedaj omogoča enostaven dostop do Stolpa-kljub nizkim zaklenjenim vratom, vsa dovoljenja, ki jih taka struktura nedvomno zahteva. In če jih ima, kdo jih je izdal in kdo je tisti, ki si je zadevo zamislil in jo brez skrbnega premisleka izvedel?

Dejan Miškovič


Na straneh občine Koper smo našli (ilustriran, objavljen 01.03.07) zapis:»Na Poti gradov osvojena zadnja trdnjava«
Dolga leta in stoletja je bil dostop do ostankov nekdanje utrdbe »San Sergio« na steni Kraškega roba nad Črnim Kalom le v domeni alpinistov in plezalcev, ki imajo tam svoj plezalski raj. Pred kratkim pa je Mestna občina Koper omogočila izgradnjo osem metrov dolgega železnega mostu, ki nadomešča prvotno leseno konstrukcijo, ki je omogočala dostop do utrdbe...
Vse lepo predstavljeno
Kategorije:
Informacije SLO Vse objave
Značke:
GRS informacije v2

9 komentarjev na članku "Nesreča v plezališču"

Primož Auersperger,

Vsebina je bila izbrisana na zahtevo avtorja / IP


Davorin Kodele,

Če se je nekdo odločil, da je treba omogočiti dostop na stolp za turiste in je postavil most za to, da to, da bo s tem omogočil delavcem dostop na stolp, pomeni da je s tem pričel urejati delovišče.

Po veljavni zakonodaji o gradnji objektov je potrebno imeti izdelan tudi elaborat iz varnosti pri delu in delovišče tudi temu ustrezno zavarovati. Izvajalec del je za varnost na delovišču kazensko in pravno odgovoren.

V kolikor se ne bo v najkrajšem času ustrezno zavarovalo delovišča je stvar zrela za inšpektorja, ki mora izvajalcu odrediti ustrezne ukrepe, če se že sam tega ne zaveda.

Osebno nimam nič proti delom na stolpu. Niti proti kakršni koli dejavnosti na Črnem Kalu. Vendar smo se zgrozili že ob prvih vesteh o mostu na stolp.

Predvidevali smo namreč, da se bo zgodilo ravno to kar se je. Nevarnost je namreč tako očitna, da je treba nemudoma kaj ukreniti, sicer se bo v kratkem zgodila nesreča z hujšimi posledicami. Potem se bomo pa spet čudili kako je kaj takega sploh mogoče.


Davorin Kodele,

Gospod Peter Sajovic malo si napačno razlagate pojme. Strpnost pomeni , da pustimo

vsakemu da se ukvarja z katero koli dejavnostjo. Vendar mora (poudarjam MORA , ne če hoče)

to početi na način, da s tem ne ogroža drugih. Zaradi mene lahko nad plezališčem naredijo

hotel.Vendar ne na tak način, da bodo spodaj trije mrtvi.

Predstavljajte si da greste po Ljubljani mimo stavbe ki jo lastnik obnavlja in vam z NEZAVAROVANEGA delovnega odra pade opeka na glavo. ko se boste pritožil bodo pa časopisi

pisali, da ste nestrpnež.

Ne primerjati situacije na Črnem kalu z gospodinjami in grabljami. Plezališče je mednarodnega značaja in vsak dan je tam spodaj veliko ljudi. Niso samo plezalci. Tudi ljudi

z otroškimi vozički nima nihče pravice odganjati.

Poskrbimo za varnost nas samih in vseh, ki se tam nahajajo. V dobro lokalnih prebivalcev,

plezalcev, izvajalcev del in vseh naključnih obiskovalcev.

Lep pozdrav !


Tadej Mrak,

Po pričevanju povzročitelja nesrečnega dogodka je na vrhu stolpa še kar nekaj zrahljanega kamenja, ki lahko tudi samo od sebe pade čez steno, kar se je kmalu po nesreči tudi že zgodilo. Zato je v prihodnje potrebna povečana previdnost ob smereh na stolp.


Matic Redelonghi,

Samo nekaj drobnih popravkov k Dejanovemu prispevku:

ponesrečeni ni bil Poljak, ampak Ljubljančan, skalo pa je sprožil tuj plezalec, ki je raziskoval stolp. Stegno je bilo po besedah zdravnika najverjetneje zlomljeno, gorski reševalci pa smo pomagali ponesrečenega prenesti do ceste, kjer ga je prevzelo reševalno vozilo.

Malo smo se pogovarjali o mostu, ki je posredno kriv za nesrečo. Kdo ga je sploh postavil in v kakšen namen? Vrata so sicer zaklenjena, vendar jih lahko brez težav preplezaš in ni treba da si ravno izkušen plezalec. Torej bi bilo treba nekaj storiti: postaviti opozorilno tablo, povečati ograjo ob mostu, ki bi dejansko preprečevala, da bi jo lahko preplezali, zgraditi še ograjo na stolpu in utrditi (zabetonirati) zrahljano kamenje na vrhu, ali celo most kar podreti?


Tomaž Tišler,

Pozimi 2004 nas je kar nekaj stalo pod smermi levo od Dreamcatcherja, ko se je naš prijatelj spuščal po vrvi z drevesa na stolpu. Njegova vrv je nehote sprožila pravi kamniti plaz, saj se je podrl kup kamenja. Prepričan sem, da se vsi prisotni še danes spomnijo tistega dne, ko se k sreči ni nikomur nič zgodilo. Zgoraj je takega nevarnega materiala še neskončno mnogo, saj so ga kar nekaj časa nosili na stolp in ga zlagali v zidove. Verjetno je bilo podobnih dogodkov še več. Jaz osebno tja gor ne bi več rinil, če bo kdo spodaj. Nesreče se dogajajo in ni jih potrebno še dodatno vabiti.


Miran Bavčar,

Plezališče v Črnem Kalu zelo dobro poznam. V njem sem kar nekaj ur preživel ob čiščenju krušljivih smeri, na žalost pa tega nisem smel početi na vrhu stolpa, ki je spomeniško zaščiten.Stolp je zaradi ostankov trdnjave izjemno nevaren in zahteva od plezalcev in spremljevalcev posebno pozornost.

Zato sem pred leti podal pobudo za sanacijo obzidja, katerega prva faza je gradnja mostu.Zaprt je zato, ker bodo šele po pridobitvi ustreznih dovoljenj lahko začeli z obnovo sedaj nevarnega obzidja. Delavci pa potrebujejo dostop do delovišča, saj niso vsi plezalci. Most je potreben tudi zaradi turističnega ovrednotenja stene, za katerega se domačini že več let zavzemajo.Poudariti moram, da domačini, lastniki zemljišč, do sedaj plezanju niso nasprotovali, nasprotno, mnogi so celo podpirali razvoj plezališča.

Obžalovanja vredne nesreče pa ni niti posredno kriv most, ki je ustrezno zavarovan, temveč plezalec, ki je kršil prepoved prehoda mostu in očitno tudi vsa pravila obnašanja v plezališču.Iz plezališč je potrebno odstraniti take plezalce, ne pa mostu.Plezališče ni dvorana in zahteva pazljivost vseh pod in nad steno.

Zato nikar ne iščimo krivde za nesrečo v mostu ali drugih dejavnikih, temveč naj vsak med nami dobro premisli, kako bi s svojim ravnanjem in zgledom zmanjšal možnost podobnih nesreč na minimum.

Ponesrečencu želim čim hitrejše okrevanje in uspešno vrnitev k plezanju.

Miran Bavčar


Miran Bavčar,

Zavedati se moramo, da je pravna plat plezališč v Sloveniji povsem neurejena. Niso urejeni tako odnosi z lastniki, kot tudi samo upravljanje plezališč, prav tako ni predpisana in regulirana uporaba plezališč in vedenje v plezališčih. Zato lahko vsako plezališče vsak trenutek zaprejo, kar so v preteklosti že večkrat poskušali.Na tem področju smo plezalci in naša zveza storili premalo. Vsaka nevšečnost, ki jo povzročimo lastnikom, ptičem, lovcem, naravovarstvenikom,lahko pomeni zaprtje plezališča, česar se moramo plezalci zavedati in se ustrezno obnašati.

Plezališče v Črnem Kalu je zaradi velikega števila lažjih smeri primerno družinsko plezališče, kar pomeni še dodatno nevarnost. Iz sten se lahko vedno, samo ali zaradi neprevidnosti, sproži kamenje in na to je potrebno in bo vedno potrebno računati. Plezalci, ki nevarnosti najbolje poznamo, smo dolžni preko naša zveza predlagati ustrezne rešitve. Gotovo je potrebno izkazati potrebo za sanacijo obzidja ob stolpu, prav tako je potrebno namestiti opozorilne table na stezi nad in pod steno.Smiselno je razmisliti o ureditvi področja z igrali in klopmi, kjer bi se lahko varno zadrževali otroci. Seveda je to mogoče le v soglasju z domačini-lastniki. Prav tako je potrebno upeljati službo upravljanja plezališč, pri čemer mislim ne le na opremljanje, temveč tudi na redarsko službo.

Predvsem pa se moramo zavedati, da smo le več ali manj dobrodošli gostje in se v plezališčih ne moremo in ne smemo obnašati kot gospodarji. Takšno obnašanje mnogih naših kolegov je peljalo v konflikte z domačini, ki smo jih več ali manj uspešno reševali nekoliko dalnovidnejši člani naše plezalske srenje.

Na področju pravno-materialnega statusa plezališč smo v Sloveniji naredili premalo, v resnici pravzaprav nič.Menim, da mora naša zveza ugrizniti v to kislo jabolko, v nasprotnem primeru bo obstoj plezališč v Sloveniji ogrožen.


Marko Albreht,

Vsaka gospodinja? Uporaba čelade? Pa kakšna čelada neki? A se ti hecaš?

Skala 30×30×30 mu je priletela iz 30 metrov, ne verjamem, da obstaja čelada, ki zadrži tak udarec. Če pa ga že, ga pa vrat in/ali hrbtenica ne! Mislim, ne trosit neumnosti - dogodek v nedeljo je bila taka sreča v nesreči, da me je še sedaj groza. Ena skala je padla v otroški voziček, ki je bil na srečo prazen, ostale pa po tleh, omenjenemu plezalcu "na srečo" le na stegno. Ob malenkost drugačnem scenariju bi bili najmanj 2 smrtni žrtvi, tako da prosim ... pusti gospodinje in čelade kar na miru!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Pogrešanega našli mrtvega
Naslednja objava Smrtna nesreča slovenskega deskarja
  • Število objav: 27746

Informacije

Informacije