Večer, Zadnja stran - Andreja Kutin: Zlom ledene plošče na Antarktiki je neizogiben, morska gladina se bo zaradi taljenja ledu dvignila za štiri metre. Posledice bomo čutili po vsem svetu.
Rušenje zahodne antarktične plošče je neizogibno, sta potrdili dve ločeni ekipi znanstvenikov. Taljenje kopenskih ledenikov, ki ga poganjajo podnebne spremembe, že sedaj povzroča dvigovanje morske gladine dosti hitreje, kot so znanstveniki predvidevali še pred petimi leti. In lomljenje zahodne Antarktike bo le še pospešilo proces, ki lahko ogrozi vsa nižjeležeča obalna območja na svetu, prav tam pa je praviloma tudi poseljenost najgostejša. Posebej ranljivi so tihomorski otoki, kot je denimo Tuvalu, kjer lahko dvig gladine že za pol metra pomeni praktično izbris celega otoka in kjer vlada že nekaj časa kupuje zemljo na sosednjih otokih zato, da bodo, če se segrevanje Zemlje in z njim dvigovanje morske gladine ne ustavi, tja preselili državljane.
Taljenje Antarktike sta tokrat vzeli pod drobnogled dve različni znanstveni ekipi, prva z Univerze Washington in druga iz Nase. Obe sta ugotovili, da je taljenje ledu na Antarktiki nepovratno in ga ni mogoče ustaviti niti s takojšnjim in radikalnim zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Pri Nasi so se lotili šest delov Antartike, ki že sedaj prispevajo levji delež k dviganju morske gladine. Ena od ledenih ploskev, Pine Island, se je zmanjšala za 31 kilometrov. In to samo od leta 1992 do 2011. Samo teh šest ledenih plošč bi lahko prispevalo dodatnega 1,2 metra k dvigu morske gladine.
A ne gre samo za posamične primere, načeta je skoraj cela Antarktika. S segrevanjem podnebja se spreminjajo morski tokovi in ob morskem dnu topla voda spodjeda "celino" iz ledu. "Tanjšanje ledene ploskve, ki ga opazujemo sedaj, ni samo začasno. Gre za začetek kolapsa v dosti večjem merilu," razlaga Ian Joughin, glaciolog z univerze Washington za Guardian. Napoveduje še, da bo začetek počasen, morska gladina se bo dvigala za milimeter letno, kar lahko traja tudi nekaj sto let. A ko se bo zlomilo, "bum, potem se bo začelo", napoveduje glaciolog. Težava je v tem, da nihče ne ve, kako hitre bodo te spremembe in kdaj lahko zahodna Antarktika dokončno razpade. Napovedi znanstvenikov imajo širok razpon - od 100 do tudi 1000 let. Dejstvo pa je, da se že sedaj tako na Arktiki kot Grenlandiji led tali hitreje od najbolj črnogledih napovedi.
Tudi glaciologi še zdaleč niso pregledali vseh ledenih polic na Antarktiki. Te so pritrjene na ledenike, ki so "zasidrani" v morskem dnu in predstavljajo temelj večjega dela Antarktike, a jih vse bolj spodjeda toplo morje. Na zahodu je eden takih "načetih" ledenikov Thwaites, obsežen ledenik, ki je nestabilen že nekaj desetletij. Ker podpira dosti širšo ledeno polico bo, ko bo zlomljen Thwaites, v morje stekel presežek vode, ki lahko dvigne gladino morja za tri do štiri metre.
Antarktika precej časa ni veljala za zelo nevaren dejavnik pri dvigovanju morske gladine, ker gre v večini za plavajoči led, ki pač prispeva h globalnemu morskemu volumnu v trdni obliki in je že vštet v računico. Nova odkritja, ki kažejo, da se led ne tali samo na površini, ampak pri morskem dnu izpodjeda tudi ledenike, ki predstavljajo temelje ledenih polic, so zato zelo alarmantne. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da so vse ekipe znanstvenikov prišle do istega spoznanja - da vrnitve v dobo pred podnebnimi spremembami pravzaprav ni. K sreči je popolni zlom zahodne antarktične plošče oddaljen še vsaj za nekaj stoletij.
Andreja Kutin