Dnevnik, 19.08.04 – Dragica Manfreda: Zgrozim se ob misli, kakšna bo Slovenija, če bomo županom in svetnikom občin popuščali
Nevarne meglice nad Triglavskim narodnim parkom
Vlado Žabot: »Zgrozim se ob misli, kakšna bo Slovenija, če bomo županom in svetnikom občin popuščali«
LJUBLJANA - Potem ko predlog zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki so ga pripravili poslanci z Dušanom Vučkom na čelu, ni dobil zelene luči za nadaljnjo obravnavo v parlamentu, je skrb za TNP izpuhtela v poletni vročini. To pa je priložnost za načrte tistih, ki jim sedanja megla v zvezi z parkom ustreza, opozarja koalicija nevladnih organizacij, v kateri so društva s področja varstva naravne in kulturne dediščine: CIPRA Slovenija, Društvo Mountain Wilderness, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za permakulturo Slovenije, Gorenjsko ekološko združenje, Planinsko društvo RTV, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj, Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA) in drugi.
Koalicija je z javnim pismom vladi predlagala, naj ta ne glede na poletne počitnice spodbudi pripravo novega zakona, v katerem ne bo imela glavne besede politika, ampak stroka in nevladne organizacije. Torej strokovnjaki s sodobnimi znanji in mednarodnimi izkušnjami s področja varstva narave, kulturne dediščine in zavarovanih območij. Med pripravo novega zakona naj vlada zaščiti bisere naravne in kulturne dediščine na območju TNP, ki postajajo cilj kapitalskih apetitov in sedanjega zakona, pravijo nevladne organizacije.
Pri tem kot primer navajajo nov hotel v neposredni bližini cerkve sv. Janeza v Bohinju. »Vlada naj prepreči izvajanje že izdanih dovoljenj na območju Bohinjskega jezera, saj se gospodje, vpleteni v afero Zbiljski gaj, pri načrtovani gradnji hotela v neposredni bližini cerkve sv. Janeza sklicujejo na 34 let staro gradbeno dovoljenje. Ustavijo naj se ograjevanje zemljišč ob Bohinjskem jezeru in grobi gradbeni posegi v obalni pas, ki so v nasprotju z naravovarstvenim soglasjem. Na območju TNP je več kot 100 naravnih in več kot 55 kulturnih spomenikov, od katerih pa jih je le 10 zavarovanih kot naravna vrednota. Ministra Kopač in Rihtarjeva naj v skladu z zakoni potegneta iz predalov predloge za zavarovanje naravnih in kulturnih vrednot ter predpišeta zavarovanje ledeniških jezer z jezersko skledo, slapov, rečnih izvirov, značilnih pašnih planin, izročila pastirjev in druge spomenike državne vrednosti.«
Vlado Žabot, predsednik Društva pisateljev Slovenije, meni, da se tisti, ki odločajo, ne zavedajo dovolj vse večjega pomena neokrnjene narave za našo prihodnost in turizem. »Varovanje naravne in kulturne dediščine pridobiva v ceni turizma. Zgrozim se ob misli, kakšna bo čez deset let podoba Slovenije, če bomo županom in svetnikom podhranjenih in zlahka kupljivih občin dovolili, da naravno in kulturno dediščino po lastni politični pameti podrejajo domačim in tujim vlagateljem. Za to podrejanje je krivo pomanjkanje kulturne samozavesti v državni politiki, ki je prav zaradi tega očitno dezorientirana in kupljiva. Na srečo imamo tudi kulturno in civilno ozaveščene ljudi, ki se tej stihiji postavijo po robu.«
Generalna sekretarka Mountain Wilderness Slovenije Marjeta Keršič Svetel pravi, da bi morali takoj začeti pripravljati nov zakon o TNP, ki bo zagotovil trajno varovanje vseh Julijskih Alp. »Naš TNP je le drobna oaza naravnega okolja sredi urbanizacije in industrializacije. Doživljanje narave, naj gre za pravo divjino ali kulturno krajino, je vrednota, ki postaja v Evropi vse bolj dragocena. Svet Evrope je nedavno podelil diplomo našemu parku zato, ker gre za pokrajino, ki je tako lepa, da jemlje dih, povrh pa je še izjemno bogata s kulturno dediščino,« je dejala Keršič Svetelova.
Po njenem mnenju naj novi zakon o TNP trajno varuje osrednje območje, na pašnih planinah v njem naj država s spodbudami ohrani tradicionalne oblike košnje in paše, turizem pa naj temelji na spoznavanju vrednot parka. TNP naj ohrani Sloveniji divjino, samotnost in preprostost življenja v njem, zato vanj ne sodijo smučišča, poligoni, športna igrišča, ceste in hotelska naselja, na pašne planine pa ne počitniške hišice.
"Zakon o TNP naj turistično in zabavniško infrastrukturo razvija zunaj meja našega edinega narodnega parka, do katerega imajo pravico tudi naši potomci," je odločna Marjeta Keršič Svetel.
Marjeta Keršič Svetel, generalna sekretarka Mountain Wilderness Slovenije: "TNP naj ohrani Sloveniji divjino, samotnost in preprostost življenja v njem, zato vanj ne sodijo smučišča, poligoni, športna igrišča, ceste in hotelska naselja, na pašne planine pa ne počitniške hišice."
Vlado Žabot , predsednik Društva pisateljev Slovenije: Zgrozim se ob misli, kakšna bo čez deset let podoba Slovenije, če bomo županom zlahka kupljivih občin dovolili, da naravno in kulturno dediščino po lastni politični pameti podrejajo domačim in tujim vlagateljem.
Dragica Manfreda