Finance - Marjana Virant: Planinska zveza Slovenije spodbuja družinsko pohodništvo
"V kriznih časih, ko so družinski proračuni precej okleščeni, je v ospredju predvsem družinsko pohodništvo, ki za malo denarja ponuja obilo užitkov in hkrati krepi družinske vezi," poudarja podpredsednik Planinske zveze Slovenije Robert Peršolja.
"Ena od takšnih poti je Domžalska pot spominov, ki jo lahko prehodite v šestih ali sedmih dneh. Pot iz Domžal pelje čez Murovico, Limbarsko goro in potem po drugi strani čez Špilk, Kolovec, Rašico in Mengeško kočo. Zanimiva je tudi sedemdnevna Škofjeloška planinska pot, ki se vzpenja čez Lubnik, Blegoš in Ratitovec ter se potem vrača v Škofjo Loko. Na poti so turistične kmetije, kjer se lahko oskrbimo z vodo in hrano," priporoča Peršolja.
Več kot 200 dvatisočakov
Večina planinskih koč je že odprla svoja vrata, nekatere v visokogorju pa se odpirajo ta konec tedna. V visoki sezoni je predvsem na območju Triglava preveč obiskovalcev. "Poleg Triglava imamo v Sloveniji več kot 200 dvatisočakov, številne druge izzive ter lepe in zahtevne poti. Ni se treba vedno odpraviti tja, kamor gredo vsi," poudarja Peršolja.
Med privlačnimi cilji brez pretirane gneče je recimo Raduha, do katere je preprost dostop z južne strani. Prav tako zanimiva sta Konj v Kamniško-Savinjskih Alpah in Stol v Karavankah, kamor se lahko odpravite popoldne in tam prenočite, zjutraj pa se, navdahnjeni s prelepim razgledom, s svežimi močmi spustite v dolino.
Družinsko pohodništvo za malo denarja ponuja obilo užitkov in hkrati krepi družinske vezi.
"Številna območja v Sloveniji, kot so Kočevsko, Snežnik in Posavsko hribovje, niso toliko obiskana. Ker so poraščena z gozdom, so primerna tudi za hojo v vročini. Če pa se že odločite za visokogorje, se je tja treba odpraviti zelo zgodaj, da se izognete poletnim nevihtam," svetuje Peršolja.
Po sledeh Toneta Škarje
O tem, kako začeti družinsko gorništvo in kako ga v celoti prilagoditi otrokom, se lahko veliko naučimo iz izkušenj himalajcev. Eden od njih, starosta slovenskega alpinizma Tone Škarja, je izdal najobsežnejšo knjigo do zdaj z naslovom Po svoji sledi, v kateri je opisal vseh svojih 17 odprav. Pisal jo je vseh 55 let, kolikor že traja njegova alpinistična dejavnost. Najprej na kratko v svoj dnevnik in samo zase, zdaj pa odkritosrčno in temeljito tudi za vse nas, ki smo dolga leta spremljali neverjeten razvoj in podvige slovenskega alpinizma in himalajizma.
Številke in ljudje
Devet tisoč kilometrov poti
- Planinska zveza Slovenje (PZS) s stoletno tradicijo je najbolj množična nevladna organizacija pri nas.
- 263 planinskih društev ima več kot 57 tisoč članov.
- PZS skrbi za 1.664 planinskih poti v skupni dolžini več kot 9.000 kilometrov.
- V 174 planinskih kocčah, domovih in zavetiščih je zagotovljeno prenočevanje na več kot 6.000 ležiščih.
- V Sloveniji imamo 44 mladinskih planinskih taborov, kjer otroci lahko preživijo počitnice z izkušenimi vodniki - teh je v PZS 1.281.
- Knjigo Toneta Škarje Po svoji sledi, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredil France Malešič. Obsega 414 strani, ima 250 črno-belih in 461 barvnih fotografij ter stane 49,90 evra.
Kam v gore vas najbolj vleče?
Darinka Pavlič Kamien, vodja službe za odnose z javnostmi v Telekomu: "Čez slovenske hribe jih ni, čez gorenjske pa sploh. Ta hip mi pogled največkrat zaide proti Kamniško- Savinjskim Alpam, Grintavcu, Kočni, Skuti."
Jure Žerjav, župan Kranjske Gore: "V bližnje hribe okrog Kranjske Gore, kot je Trupejevo poldne v Karavankah, ker je od tam lep razgled in je gora primerna tudi za kakšno družinsko turo. Ali pa Mojstrovka, ker je ravno prav oddaljena za kratek dopoldanski ali popoldanski skok v hribe."