24ur.com: Policija in slovenska vojska tudi po uveljavitvi evropske uredbe o usposobljenosti zrakoplovov lahko opravljata helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Potrebovali bi sicer helikopter, ki bil bil namenjen le prevozu bolnikov.
V veljavo stopa pravilnik, s katerim lahko policija in slovenska vojska tudi po današnji uveljavitvi evropske uredbe o usposobljenosti zrakoplovov opravljata helikoptersko nujno medicinsko pomoč (NHMP). Člani nujne medicinske helikopterske pomoči bi sicer potrebovali helikopter, ki bi bil tako kot reševalno vozilo namenjen samo prevozu bolnikov.
Na ministrstvu za infrastrukturo so za 24ur.com povedali, da pravilnik zagotavlja nadaljevanje izvajanja NHMP s strani vojske in policije vsaj do 31. decembra 2015. Takrat bo morala tudi Slovenija preiti na komercialno izvajanje NHMP. Evropska uredba namreč predvideva izvajanje NHMP v izljučno komercialnih pogojih.
Trenutno je dovoljeno izvajanje NHMP tudi v obliki javne državne službe ob predpostavki, da lahko za izvajanje NHMP v Sloveniji zaprosi oziroma kandidira tudi katera koli privatna družba s sedežem znotraj EU, če izpolnjuje plovnostne in operacijske kriterije ter ima pogodbo z zavarovalnico, ki na trgu ponuja tak oziroma ustrezen paket zavarovanja državljanov za primere izrednih helikopterskih prevozov.
Želijo imeti namenski helikopter
Obrambni minister Janko Veber je vesel, da je pravilnik sprejet, člani nujne medicinske helikopterske pomoči pa si želijo namenski helikopter. Ena od možnosti, kako ne bi bili odvisni le od vojaških in policijskih helikopterjev, bi bilo, da bi omogočili opravljanje helikopterskih prevozov tudi zasebnim izvajalcem. A to bi po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc pomenilo javni razpis in verjetno tudi dražje financiranje nujne helikopterske pomoči.
Kot je še pojasnila, sprejeti pravilnik tehnično ureja vprašanje, kako se bo nujna helikopterska pomoč izvajala. Ministrstvo po besedah Kolar Celarčeve ostaja pri konceptu, po katerem bo to še naprej opravljala policija s svojimi razpoložljivimi helikopterji in ministrstvo za obrambo.
Zaradi težav s financami ima Slovenija le eno helikoptersko bazo na letališču Brnik. Tako v primeru, ko se nesreča zgodi v vzhodnem delu Slovenije, dlje od Trojan, helikopterska enota ne gre na teren.
STA / S.S./N.D.
Policijski in vojaški helikopterji bodo še reševali
Večer, Črna kronika - Damijana Žist: Sprejet pravilnik, ki bo v Sloveniji še vedno omogočal reševanje s policijskim ali vojaškim helikopterjem, a le do konca leta 2015
Na ministrstvu za infrastrukturo so končno sprejeli Pravilnik o plovnosti in letalskih operacijah, letalskem osebju ter določenih pravilih letenja policijskih in carinskih zrakoplovov, ki kljub Uredbi o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva (Uredba), ki sta jo sprejela Evropski parlament in Evropski svet leta 2008, njen cilj pa je predvsem določiti in ohranjati visoko enotno stopnjo varnosti civilnega letalstva v Evropi, za zdaj še vedno omogoča reševanje v gorah, prevoze v bolnišnico in druge nujne medicinske prevoze policijskim helikopterjem in helikopterjem Slovenske vojske (SV).
O tej problematiki smo v pisali že v ponedeljkovem Večeru, predvsem pa o dilemi glede upoštevanja Uredbe, ki dolgoročno prinaša spremembe pri helikopterski nujni medicinski pomoči ob uporabi vojaških in policijskih helikopterjev. Do sprejetja omenjenega pravilnika, ki pa za zdaj velja le za prehodno obdobje do konca prihodnjega leta, veljati je začel 24. oktobra, pa še ni bilo jasno, ali bodo pri medbolnišničnih prevozih, prevozih inkubatorjev ter cestnega in gorskega reševanja lahko še vedno sodelovale usposobljene ekipe pilotov helikopterjev policije in SV.
Še bodo reševali življenja
Iz ministrstva za infrastrukturo so nam sporočili, da je od minulega petka, 24. oktobra, na podlagi določil Zakona o letalstvu v veljavi Pravilnik o plovnosti in letalskih operacijah, letalskem osebju ter določenih pravilih letenja policijskih in carinskih zrakoplovov. Pravilnik v prehodnem obdobju na nacionalnem nivoju ureja in zagotavlja nadaljevanje izvajanja nujne hitre medicinske pomoči (NHMP), in sicer na nivoju notranjega ministrstva oziroma policije ter obrambnega ministrstva oziroma SV. Omenjeno prehodno obdobje velja vsaj do 31. decembra prihodnje leto, tedaj pa bo morala tudi Republika Slovenija preiti na komercialno izvajanje NHMP, torej v skladu z omenjeno Uredbo EU, ki predvideva izvajanje NHMP izključno v komercialnih pogojih.
"Trenutno izvajanje NHMP v Republiki Sloveniji v prehodnem obdobju omogoča izjema na podlagi splošne Uredbe EP in ES št. 216//2008, ki omogoča izvajanje NHMP tudi v obliki javne državne službe ob predpostavki, da lahko za izvajanje NHMP v Republiki Sloveniji zaprosi oziroma kandidira tudi katera koli privatna družba s sedežem znotraj EU, če izpolnjuje plovnostne in operacijske kriterije ter ima pogodbo z zavarovalnico, ki na trgu ponuja tak oziroma ustrezen paket zavarovanja državljanov za primere izrednih helikopterskih prevozov," pravijo na ministrstvu za infrastrukturo.
V pripravo pravilnika, ki so ga sicer sestavili na ministrstvu za infrastrukturo – z njim so začasno prilagodili izvajanje HNMP in gorskega reševanja zahtevam uredbe EU - so sodelovali tudi ministrstvo za zdravje kot nosilec dejavnosti HNMP, ministrstvi za notranje zadeve in za obrambo kot izvajalca helikopterskih prevozov, ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Javna agencija za civilno letalstvo RS. Slovenija namreč ima zelo dobro usposobljene helikopterske posadke, prav tako gorske reševalce, letalce, zdravnike letalce in policiste ki so v posadkah kot člani.
GRZS kot doslej
Kot smo poročali že v ponedeljek, pa se omenjena uredba EU ne naša na reševanje z gora, saj Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), ki ji v nesrečah v gorah pri reševanju pomagajo policijski in vojaški helikopterji, spada v resor civilne zaščite Uprave RS za zaščito in reševanje. Kot takšne je ta uredba za zdaj ne zadeva. Matjaž Šerkezi, predsednik komisije za informiranje in analize GRZS, pojasnjuje, da to pomeni, da bo GRZS tudi v prihodnje reševala tako kot doslej. Uredba pa zajema helikoptersko nujno medicinsko pomoč; če bi takšna uredba veljala tudi v gorskem reševanju, bi to pomenilo za državo velike dodatne stroške, saj bi morala zagotoviti zrakoplove samo za gorsko reševanje, pravi Šerkezi.
Obrambni minister Janko Veber pozdravlja sprejetje omenjenega pravilnika, člani nujne medicinske helikopterske pomoči pa si želijo namenski helikopter. Ena od možnosti, da ne bi bili odvisni le od vojaških in policijskih helikopterjev, bi bila omogočiti opravljanje helikopterskih prevozov tudi zasebnim izvajalcem. A to bi po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc pomenilo javni razpis in verjetno tudi dražje financiranje nujne helikopterske pomoči. Zaradi finančnih težav pa imamo v Sloveniji le eno helikoptersko bazo, na letališču Brnik; to pomeni, da v primeru, ko se nesreča zgodi v vzhodnem delu Slovenije, dlje od Trojan, helikopterska enota ne gre na teren.
Damijana Žist