do Triglavskega narodnega parka (1924-2014): odprtje razstave v Infocentru Triglavska roža na Bledu v sredo, 15. oktobra, ob 19. uri
TNP: Vljudno vabljeni na odprtje fotografske razstave dr. Bojana Erhartiča (1979–2013) in predavanje dr. Petra Skoberneta z naslovom Dolina Triglavskih jezer – od prispodobe konca sveta do narodnega parka z uvodnim nagovorom dr. Jurija Kunaverja v sredo, 15. oktobra, ob 19.00, v Infocentru Triglavska roža na Bledu.
Z dogodkom obeležujemo 90-letnico zavarovanja Doline Triglavskih jezer.
Eden zgodnjih raziskovalcev Julijskih Alp Baltazar Hacquet je, ko je spoznal drugačnost Doline Triglavskih jezer, že leta 1778 zapisal hvalospev, ki ga je poslovenil Henrik Tuma: “Po šesturni hoji sem prišel do gole pečnate doline, v višini pogorja, kakor je v svojem življenju še nisem videl. Želel bi imeti pesnika pri sebi; gotov sem, da bi opeval polom sveta sodnega dne na najžalobnejši način … Dolina je šest ur dolga, neravna vsled pečevja in več od ene ure široka. Zavita je od vzhoda proti severu in jugu in nosi ime Zajezerom (v izvirniku Sa iesierzam) … V teh dolinah sem našel osem ne posebno znatnih jezer, ki imajo prav dobro vodo … Ena teh jezer imajo med seboj zvezo nad, ena pa pod zemljo ...”
Z obiskovanjem se je odnos do doline hitro spreminjal, še posebej, ko je leta 1880 Avstrijski turistični klub pri Dvojnem jezeru zgradil planinsko kočo. Jezerska dolina je postajala pojem izjemne, prvinsko ohranjene gorske narave – ostanek Kraljestva Zlatorogovega.
V tem času so se v Evropi že rojevale zamisli o zavarovanju posebej dragocenih območij narave. Seizmolog Albin Belar je leta 1907 med prvimi zamislimi za zavarovanje navedel prav Dolino Triglavskih jezer, leto pozneje pa je predlagal ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo, vendar do njegove uresničitve ni prišlo.
Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzejskega društva v Ljubljani je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil Spomenico, v kateri je povzel Belarjev predlog ustanovitve narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer. Ker ni bilo ustrezne zakonodaje, so 1. julija 1924 vzpostavili varstveni režim z zakupno pogodbo za 20 let. S tem je bil ustanovljen Alpski varstveni park s površino 1400 ha. Predlagatelji so prepoznali njegovo izjemnost, saj so zapisali, da je “ozemlje velepomembno v geotektonskem, geološkem, paleontološkem, zoološkem in botaničnem oziru. Alpska favna in flora sta razvili celo množico posebnih vrst in varijant, ki drugod niso zastopane.”
Ime Triglavski narodni park je prvi navedel Fran Jesenko leta 1926, ko je v Jutru pisal o znamenitostih Doline Triglavskih jezer.
Zakupna pogodba se je iztekla med 2. svetovno vojno, ponovno vzpostavitev zavarovanja pa so ovirali predvsem spori zaradi pašnih pravic in nedorečenost glede pristojnosti razglašanja parka. Končno so leta 1961 sprejeli Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park, v katerem se prvič uradno imenuje Triglavski narodni park. Prvotno je meril 2000 ha, leta 1981 pa so ga razširili na skoraj celotne Julijske Alpe v Sloveniji. Leta 2010 je bilo zavarovanje posodobljeno z novim zakonom, tako da zdaj Triglavski narodni park meri 83.981 ha in zavzema skoraj 4 % površine Slovenije.
Fotografije je posnel geograf, fotograf, naravovarstvenik, popotnik in gornik dr. Bojan Erhartič (1979–2013), znanstveni sodelavec na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, eden največjih ljubiteljev in poznavalcev Doline Triglavskih jezer. Vrh njegovega ustvarjanja je doktorska disertacija, ki jo je nadgradil v znanstveno monografijo z naslovom Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer. Čutil je dolg do tega “nekoristnega sveta” in je bil pobudnik praznovanj ob 90-letnici prvega zavarovanja narave na območju Republike Slovenije. Ko se je podal na fotografiranje Doline Triglavskih jezer iz zraka, se je tragično ponesrečil. Star je bil komaj 33 let.
Razstavo posvečamo dr. Bojanu Erhartiču in njegovi veliki ljubezni – ohranjeni naravi!
Fotografije: dr. Bojan Erhartič
Izbor fotografij: Stane Klemenc in dr. Nika Razpotnik Visković
Besedilo: dr. Aleš Smrekar in dr. Peter Skoberne
Zasnova razstave: dr. Bojan Erhartič, dr. Peter Skoberne in dr. Aleš Smrekar