GRSS na dopise in okrožnice s strani vodstva PZS – Društvom in UO PZS

Odgovori in demanti
na dopise in okrožnice s strani vodstva PZS

V zadnjem obdobju je vodstvo PZS z dopisi in okrožnicami navajalo številne nepravilne, neresnične in zavajajoče trditve o stanju Gorske reševalne službe Slovenije (v nadaljevanju GRS Slovenije). Zato je bil na zadnji seji Komisije za GRS, ki je bila 18. aprila 2006 sprejet sklep številka KO-25-2006/04-01 "Na okrožnico PZS in izjave na UO, ki mečejo slabo luč na GRS Slovenije, se pripravi pismeni odgovor in se ga posreduje v vednost vsem članom UO PZS in Planinskim društvom". Zato, vam v nadaljevanju posredujemo v vašo vednost in informacijo stališče GRS Slovenije glede na nepravilne, neresnične in zavajajoče trditve o stanju GRS Slovenije s strani vodstva PZS.

GRS Slovenije se je v svoji bogati zgodovini stalno soočala z organizacijskimi spremembami, in spremembami v družbenem okolju. Na nove izzive so gorski reševalci vedno našli odgovor, tako po obeh svetovnih vojnah, kot leta 1952. Pri odločanju o prihodnosti gorske reševalne službe so gorski reševalci vedno imeli v mislih osnovno poslanstvo ustanoviteljev prve postaje GRS v okviru SPD (16. junija 1912 v Kranjski gori), da nudijo pomoč in rešujejo ponesrečene v gorskem svetu.

Statusno preoblikovanje GRS Slovenije

Na zboru reševalcev dne 22.3.2004 je bil sprejet sklep številka 14, ki se glasi: »Zbor gorskih reševalcev pooblašča Komisijo za GRS Slovenije, da uredi samostojni pravni status Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije«. Na podlagi omenjenega sklepa je Komisija za GRS imenovala delovno skupino, katera je začela pogovore o statusnem preoblikovanju Gorske reševalne službe Slovenije z skupino, ki je bila imenovana s strani PZS. Člani delovne skupine GRS Slovenije, smo poizkušali z argumenti predstaviti nujnost preoblikovanja GRS Slovenije in na zadnjih sestankih predlagali PZS kompromisno rešitev v smislu enotnejše in preglednejše organiziranosti in sicer:

1. dosedanja društva gorskih reševalcev kot samostojne pravne osebe obdržijo svoj dosedanji pravni status in članstvo v PZS;
2. postaje GRS pri Planinskih društvih se preoblikujejo v samostojna društva in se vključijo v PZS;
3. vsa samostojna društva iz 1. in 2. točke se vključijo tudi v Gorsko reševalno zvezo Slovenije;
4. Postajam GRS omogočimo , da se vključijo v GRZ S v okviru svojega PD, če je to interes PD in postaje GRS;
5. S članstvom društev GRS v GRZ S in PZS se zagotovi na eni strani enotno, pregledno in organizacijsko učinkovito delovanje. S članstvom v PZS pa priznavanje Statuta PZS, častnega kodeksa slovenskih planincev in članstvo individualnih članov GRZ S v organih PD ali PZS;
6. v aktih obeh zvez se uredi sodelovanje in skupno nastopanje na vseh področjih, ki so skupnega pomena, zlasti na kadrovskem, vzgojnem in preventivnem področju;
7. zaradi vzpostavitve sodelovanja in direktnega informiranja se iz vodstva GRZ S (tudi člana PZS) izvoli predstavnika v organe PZS in obratno predstavnika PZS v organe GRZ S;
8. PZS s spremembami statuta prenese odgovornost za organiziranje ter delovanje GRS S na GRZ S;
9. Pogodbeno se dogovorimo, da strokovna služba PZS opravlja finančno in materialno poslovanje GRZ S (v kolikor pridobi ustrezno registracijo);

Kljub številnim sestankom, skupini nista zbližali stališč, ker je bilo stališče PZS, da je Gorska reševalna služba last PZS in se kot taka ne more statusno preoblikovati.

Vzroki za spremembe na lokalnem nivoju

Pri statusnem preoblikovanju GRS Slovenije se je ves čas zagovarjalo stališče, da se poišče taka pravna oblika, da se posameznim postajam ni potrebno statusno preoblikovati, če jim ustreza delovanje v okviru matičnega Planinskega društva. Vendar je nujno, da se na lokalnem nivoju opozori na naslednja dejstva:

• Povračilo potnih stroškov reševalcem, če so iz drugih planinskih društev (povračilo stroškov reševalcu iz drugega društva je protizakonita in ni transparentna),
• Nezgodno zavarovanje reševalcev, če so iz drugih planinskih društev (zavarovanje člana iz drugega društva je protizakonita in ni transparentna),
• Registracija avtomobilov, lastniki so planinska društva (obstaja možnost, da se avtomobili uporabljajo tudi za druge namene, na primer gospodarsko dejavnost društva, kar ni v skladu z namenskimi sredstvi za nakup avtomobilov)
• Reševalna oprema (lastniki so planinska društva),

Prav zaradi omenjenih problemov so se številne postaje (trenutno je ustanovljenih ali so v postopku ustanavljanja 12 društev GRS) odločile da se preoblikujejo v samostojna društva GRS. S preoblikovanjem Komisije za GRS v Gorsko reševalno zvezo Slovenije se v smislu organiziranosti in delovanju ne bo spremenilo nič, spremembe bodo samo statusne. Ne bo prišlo do razdrobljenih enot GRS (še vedno bo ostalo 17 društev GRS in postaj GRS) in ne bo se povečalo administrativno delo. Namen statusnega preoblikovanja GRS Slovenije ni profesionalizacija in zaračunavanje storitev reševanja (žal se s strani vodstva PZS omenjeni očitki velikokrat navajajo) ampak postaviti tako organizacijo, v kateri bodo reševalci lahko samostojno odločali o svojem delu sedaj in v prihodnosti. GRS Slovenije že ima že razdelan sistem financiranja (glede na 10 letno povprečje reševalnih akcij in velikost teritorija) in enoten pristop do pridobivanja finančnih sredstev preko Komisije za GRS.
Zato so trditve navedene v prvi točki dopisa številka 197-06, z dne 12.04.2006, Pobuda članom GRS Slovenije, obvestilo pred nadaljevanjem Zbora reševalcev GRS, napačne in zavajajoče ter ne slonijo na dejstvih.

Status javne službe

S sprejetjem Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 64/94 in 28/06) so v 74. členu opredeljene javne službe za zaščito, reševanje in pomoč, med katerimi je navedena tudi gorska reševalna služba, ki jo opravljajo postaje Gorske reševalne službe (ne navaja se pri PZS) v skladu z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč. Status javne službe GRS Slovenije je bil podeljen s strani ministra za obrambo, številka 848-01/16-97, 920-00-3/97 z dne 6.8.1997. Delovanje GRS Slovenije v sistemu zaščite in reševanja je podrobneje opredeljeno v 17. členu Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. list RS, številka 22/99, 99/99, 102/00, 33/02 in 106/02). V omenjeni uredbi je navedeno, da GRS Slovenije sodeluje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z organizacijo in sposobnostmi službe. Na osnovi prvega odstavka 23. člena omenjene uredbe je GRS Slovenije pripravila Merila za organiziranje, usposabljanje in opremljanje na katera je Uprava RS za zaščito in reševanje dala soglasje. Nakup opreme za potrebe GRS Slovenije se izvaja na osnovi sprejetih meril za opremljanje in podpisane pogodbe za tekoče proračunsko leto. S sprejetjem zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je GRS Slovenije pridobila redni vir financiranja za svojo dejavnost ter prevzela tudi druge naloge in obveznosti v sistemu zaščite in reševanja (za primer, ko so člani GRS Slovenije pomagali odpravljati posledice plazu v Logu pod Mangartom). Iz navedenega jasno izhaja, da GRS Slovenije, kot javna služba ne izvaja samo nalog v okviru PZS, ampak so njene naloge širše.

Status humanitarne organizacije

GRS Slovenija za svoje delovanje dobiva tudi finančna sredstva glede na pripravljene programe iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (v nadaljevanju FIHO). Pridobivanje omenjenih sredstev, je bilo vprašljivo, ko je nadzorni odbor FIHO na 3. seji dne 4.2.1999 sprejel sklep, s katerim je potrdil ugotovitev komisije, da PZS ne izpolnjuje pogojev iz 8. člena pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev FIHO, ker nima ustrezne šifre dejavnosti. Z izdajo sklepa smo se gorski reševalci prvič soočili s problemom statusa humanitarne organizacije. Na izdani sklep se je GRS Slovenije skupaj z PZS pritožila z dopisom številka P/0029, z dne 20.01.1999 na osnovi katerega je GRS Slovenije še naprej lahko s predloženimi programi kandidirala za razpisana sredstva FIHO. S sprejetjem Zakona o humanitarnih organizacijah (Ur. list RS, št. 98/03) je bilo jasno, da bo morala GRS Slovenije pridobiti status humanitarne organizacije. V GRS Slovenije smo stalno opozarjali PZS, da PZS ne more pridobiti statusa humanitarne organizacije, kar je bilo potrjeno z izdano negativno odločbo Ministrstva za zdravje številka 5005-1/2004-11, z dne 4.8.2005. V obrazložitvi odločbe je bilo jasno zapisano, da PZS sicer izpolnjuje splošne pogoje, ne izpolnjuje pa ostalih zakonskih določenih posebnih meril za pridobitev statusa humanitarne organizacije (merila javnega interesa, odprtost delovanje in strokovnosti, prostovoljnost in neplačljivost). Odločba je bila izdana v času, ko smo v GRS Slovenije pripravljali in oddajali programe za pridobitev sredstev FIHO za leto 2006. Negativna odločba je pomenila, da GRS Slovenije ne bo pridobila ene tretjine sredstev za delovanje v letu 2006. Glede na nastalo situacijo se je GRS Slovenije odločila, da sama vloži vlogo za pridobitev statusa humanitarne organizacije (žal vodstvo PZS v svojih dopisih in okrožnicah navaja, da je PZS vložila vlogo, kar pa je zavajajoče), katero je z dopisom z dne 16.12.2005 PZS dopolnila (ker GRS Slovenije ne izkazuje pravnega statusa). Pri podelitvi statusa humanitarne organizacije je pomembno vplivalo dejstvo, da na lokalnem nivoju že delujejo samostojna društva GRS. Ministrstvo za zdravje z odločbo številka: 5005-20/2005-4, z dne 28.12.2005 GRS Slovenije pri PZS podelilo status humanitarne organizacije. Status humanitarne organizacije ni podeljen za nedoločen čas, kot je bilo zapisano pod točko 2, poslane okrožnice številka 104-06, z dne 16.2.2006 s strani PZS vsem društvom gorskih reševalcev in postajam gorskih reševalcev pri planinskih društvih, kajti zakon o humanitarnih organizacijah v poglavju IV, Pridobitev in prenehanje statusa v 30. členu jasno opredeljuje razloge za prenehanje statusa humanitarne organizacije.

Usposabljanje gorskih reševalcev

GRS Slovenije ima izdelan program usposabljanja in izobraževanja gorskih reševalcev in pridobitev strokovnih nazivov. Program usposabljanja se kaže v:

• Enotni tehniki reševanja (izdaja priročnika »Osnove tehnike GRS Slovenije, priročnika za reševanje iz sotesk, reševanje padalcev iz dreves, reševanje iz žičnic, reševanja iz plazov);
• Enotni opremi za reševanje (opredeljena v Merilih za organiziranje, usposabljanje in opremljanje);
• Delovanju izpitnih komisij iz tehnike reševanja in prve pomoči;
• Izvajanju obnavljalnih izpitov na posameznih društvih GRS in postajah GRS;
• Izvajanje 80 urnega tečaja PP in opravljanje prve in nujne medicinske pomoči za gorske reševalce po verificiranem programu Ministrstva za zdravje in
• Pripravi elaboratov pred vsakim usposabljanjem in izobraževanjem.

Nesreča gorskih reševalcev pri usposabljanju na Okrešlju

Leto 1997 je bilo za GRS Slovenije tragično leto, saj se je pri usposabljanju za helikoptersko reševanje smrtno ponesrečilo pet gorski reševalci. Svojci ponesrečenih so vložili civilne tožbe proti GRS Slovenije, Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za notranje zadeve. V GRS Slovenije nikoli nismo oporekali izplačilu zahtevkov, saj smo se zavedali, da gre za svojce naših prijateljev in smo vseskozi vztrajali na stališču, da se zahtevki čimprej izplačajo. Vseskozi pa nas je motil odnos PZS, ko so hoteli vlagati izpodbijane tožbe po odločitvah sodišča, ter nam niso pravočasno posredovali informacij o sklepih sodišča, GRS Slovenije je zaradi tega morala plačevati visoke obresti. PZS za odškodnine ni dala niti tolarja, vsi zahtevki in obresti so bile izplačane s strani GRS Slovenije (Ali v tem primeru ni pomemben status pravne osebe?).

Sodelovanje z državnimi organi pri spremembah normativne ureditve

GRS Slovenije je sodelovala pri spremembi normativne ureditve brez pomoči PZS na naslednjih področjih:

• Z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije je dosegla dogovor o plačilu letnega prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu za gorske reševalce (gorski reševalci imajo v primerih, če se poškodujejo pri reševalni akciji ali usposabljanjih pravico do 100% bolniške od prvega dneva zadržanosti z dela);
• Spremembi Uredbe o uporabi zrakoplovov v sistemu zaščite in reševanja;
• Spremembi programa usposabljanja z uporabo zrakoplovov v sistemu zaščite in reševanja;
• Vsako leto pripravlja programe letnih nalog za GRS Slovenije pri izvajanju Nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
• Spremembah zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in
• Spremembah pravilnika o vozilih s prednostjo in uporabi zvočnih in svetlobnih znakov (uporaba zvočnih in svetlobnih znakov tudi na vozilih GRS)

Izvajanje nadzora s strani državnih organov in FIHO

GRS Slovenije je v zadnjih letih imela številne nadzore nad porabo javnih sredstev. Iz zapisnikov posameznih inšpekcijskih služb izhaja, da GRS Slovenije namensko porablja dodeljena sredstva. Na to kaže tudi zapisnik o inšpekcijskem nadzoru s strani Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami za leti 2002 in 2003, da pri pregledu naključno izbranih računov, nepravilnosti niso bile ugotovljene. Pri pregledih so se ugotovile tudi posamezne nepravilnosti, na katere smo bili opozorjeni in izhajajo iz zakonskih zahtev po transparentnosti porabe javnih sredstev. Vse pripombe smo in bomo upoštevali in urejali poslovanje GRS Slovenije na način, da bodo ugotovljene pomanjkljivosti odpravljanje.

Zbor gorskih reševalcev,

Iz zapisnika zbora gorskih reševalcev, kateri je bil v Poljčah, dne 27.3.2006 nedvoumno izhaja, da:

• je zbor s sklepom številka 3 (67 glasov za in 1 vzdržan glas) sprejel poročila organov Komisije za GRS pri PZS;
• zbor ni izvedel kandidacijskega postopka in izoblikoval predloga kandidatov za novo vodstvo, zato, ker je zbor ugotovil, da ni bil izveden sklep številka 14 zbora reševalcev z dne 22.3.2004, ki se glasi: "Zbor gorskih reševalcev pooblašča Komisijo za GRS Slovenije, da uredi samostojni pravni status GRS pri PZS". Zato je zbor gorskih reševalcev sprejel sklep 4 (60 glasov za, 6 proti), ki se glasi: "Zbor reševalcev potrjuje podaljšanje mandata voljenim članom Komisije za GRS Slovenije do ustanovnega zbora GRS Slovenije oz. največ do konca maja 2006".

Glede na navedeno jasno izhaja, da je zbor reševalcev potrdil poročila za pretekli leti, kandidacijski postopek pa ni bil izveden z razlogom, ker ni bi izveden sklep številka 14 z dne 22.3.2004. Zato so trditve navedene v tretji in drugi alineji dopisa številka 197-06, z dne 12.04.2006, Pobuda članom GRS Slovenije, obvestilo pred nadaljevanjem Zbora reševalcev GRS, napačne in zavajajoče ter ne temeljijo na dejstvih.

Dežurstvo ekip za helikoptersko reševanje na Brniku

Na pobudo Uprave RS za zaščito in reševanje se je v poletni sezoni 2000 pričelo z dežurstvom ekip za helikoptersko reševanje na Brniku. Ekipo sestavljajo posadka policijskega helikopterja, gorski reševalec letalec in gorski reševalec letalec zdravnik. Na začetku se je dežurstvo zagotavljalo ob sobotah in nedeljah v mesecu juliju in avgustu. Po zaključku vsake letne sezone je bila opravljena analiza dežurstev, katera je pokazala, da je projekt dosegel zastavljene cilje (hitra in učinkovita pomoč ponesrečenim v gorah in drugih težko dostopnih krajih). Vsi sodelujoči, Policija, Uprava RS za zaščito in reševanje in GRS Slovenije so se strinjali, da je s projektom potrebno nadaljevati in širiti dežurstva tudi na druge dneve v poletnih mesecih. V letošnjem letu se bo zagotavljalo dežurstvo ob vikendih v obdobju junij – september. V mesecih juliju in avgustu pa tudi ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah.

Glede na nevedno so neresnične trditve vodstva PZS, da so neurejeni odnosi med URSZR, reševanje s helikoptersko asistenco Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve. Na to je opozoril tudi poveljnik Civilne zaščite, ko je v dopisu šifra:848-19/2006-3, z dne 14.4.2006 naslovljenem na PZS, predsedniku v zadnjem odstavku zapisal: "Ne glede na to vas prosim, da v vaših gradivih (gradivih PZS) ne navajate, da obstajajo problemi pri sodelovanju med Gorsko reševalno službo in Upravo RS za zaščito in reševanje pri zagotavljanju helikopterske podpore s strani Slovenske vojske in policije, ker takšne navedbe niso utemeljene in z ničemer podprte".

Zaključek

Trditve s strani vodstva PZS v dopisih in okrožnicah so neutemeljene in zlonamerne do gorskih reševalcev, kateri nikoli ne glede na vremenske razmere in čas nismo odklonili pomoči poškodovanim in obnemoglim. Iz zgoraj navedenih ugotovitev nedvomno sledi:

• da GRS Slovenije ni v organizacijski krizi (potrditev poročil organov GRS S na zadnjem zboru reševalcev, večinska podpora delegatov po ureditve pravnega statusa GRS Slovenije);
• da GRS Slovenije izpolnjuje vse zahteve normativnih predpisov, pravilnikov in transparentnega poslovanja;
• da je sodelovanje z državnimi organi urejeno in v skladu z normativnimi predpisi;
• da je GRS S sama, sodelovala in uredila tista normativna področja, ki so pomembna za delovanje in nadaljnji razvoj GRS S;
• da podeljena statusa javne službe in humanitarne organizacije nista podeljena za nedoločen čas;
• da ima programe usposabljanja in izobraževanja svojega članstva;
• da ima vodstvo podporo s strani društev GRS in postaj GRS in
• da PZS ni znala ali ni hotela prisluhniti družbenim spremembam ter razvojnim potrebam GRS Slovenije;

Pripravil: Aleš Zupanc, tajnik GRS Slovenije

Toni Smolej, Načelnik KGRS Slovenije