NeDelo - Blaž Račič: Helikopterska nujna pomoč: V desetih letih 2400-krat v akciji
Ribno pri Bledu – Sistem helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), ki je včeraj s slovesnostjo v Ribnem pri Bledu praznoval desetletnico, je nedvomno upravičil svoj obstoj, saj so reševalci v tem obdobju v 2400 akcijah pomagali številnim ponesrečencem in rešili mnogo življenj. Zdaj razmišljajo o povezovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRZS), reševalci pa si želijo tudi ustrezno opremljen helikopter.
HNMP je kot nadgradnja sistema nujne medicinske pomoči nastal po zgledih iz tujine, je povedal Uroš Lampič, vodja enote, ki deluje v okviru zdravstvenega doma Kranj. Za pacienta, ki nujno potrebuje zdravniško oskrbo, je hiter odziv reševalcev ključnega pomena. Lampič je prepričan, da se ob vsesplošni varčevalni vnemi v varčevanje pri reševanju življenj ne izplača, in meni, da bi morali reševalci HNMP dobiti ustrezno opremljen reševalni helikopter. Dodal je tudi, da bi moral v republiškem centru za obveščanje kot dispečer, ki sprejema nujne klice na pomoč, delovati zdravnik, saj bi lahko že ob klicu ocenil, ali naj na teren pošlje helikoptersko reševalno ekipo. Zdaj sicer zgledno sodelujejo z vojsko in policijo, ki reševalcem zagotavljata helikopterske prevoze. Kot je pojasnil zdravnik reševalec dr. Iztok Tomazin, je razlika med HNMP in posredovanjem GRZS v tem, da slednji rešujejo z vitlom, helikopter HNMP pa pristane ob ponesrečencu.
Po besedah Petra Bohinca iz kabineta ministra za zdravje Tomaža Gantarja se država zaveda potreb reševalcev. »Z vsemi pristojnimi službami bomo iskali rešitve, ki bodo pripomogle k izboljšanju delovanja HNMP in bodo v dobro vseh pacientov,« je obljubil Bohinec.
Izkušnje so dodana vrednost pilotov, je dejal pilot helikopterja Primož Škufca. Tveganja se zavedajo, zato se morajo v ključnih trenutkih odločati trezno in realno, je dodal. Letalski tehnik Vanč Žnidaršič je povedal, da je reševanje ponesrečencev z vitlom zahtevno opravilo in da je izjemnega pomena skupno sodelovanje celotne reševalne posadke. HNMP je pomenil velik preskok v slovenski medicini, je dejal hospitalni zdravnik prof. dr. Marko Noč in poudaril, da HNMP poveča možnost preživetja pacientom, ki ne živijo v Ljubljani, saj so nekateri deli Slovenije za običajne reševalne prevoze po cestah preveč zamudni; pri odločanju o uporabi helikopterskega reševanja pa je treba upoštevati, kaj je dobro za pacienta, kaj je ceneje za državo in ali je takšno posredovanje glede na vreme varno.
V Sloveniji helikoptersko reševanje najpogosteje zahteva idrijski zdravstveni dom, je povedala Urška Močnik iz tamkajšnjega zdravstvenega doma in omenila številne težko dostopne kraje, slabe cestne povezave, redko poseljenost in razmeroma stare prebivalce. Kadar je ogroženo življenje, pokličejo HNMP, je še dodala Močnikova.
Na prireditvi so podelili priznanja najprizadevnejšim reševalcem, Helena Istenič pa se je reševalcem zahvalila za hitro posredovanje: ko so jo leta 2011 popikale ose, so ji s profesionalnim posredovanjem HNMP rešili življenje.
Blaž Račič