Slovenia.info: Slovenija nudi izvrstne pogoje za športno plezanje ...
Plezanje
Slovenija nudi izvrstne pogoje za športno plezanje. Svojo moč in spretnost lahko preizkušate v skoraj sto naravnih plezališčih in več umetnih stenah, ki so postavljene na prostem in v dvoranah. Na plezanje se lahko podate v vse dele Slovenije, razen v severovzhodni, nižinski svet. Nekaj slovenskih naravnih plezališč spada med najbolj zahtevne v Evropi, zato vabijo najboljše športne plezalce na svetu, v številnih drugih razgibanih krajših stenah pa lahko skozi skoraj vse leto uživate rekreativni in manj izkušeni plezalci. V bolj milih zimskih dneh lahko obiščete plezališča ob slovenski obali, v bolj mrzlih pa lahko varno plezate na zaledenelih naravnih slapovih. Še varnejše so umetno zaledenele stene, saj njihovi upravljalci vedo, kdaj je led dovolj čvrst. V slovenskih gorah lahko z gorskimi vodniki odidete na nepozabno dogodivščino in preplezate večstometrske stene, v katerih ni pričvrščenih svedrovcev in postavljenih smeri.
Razmah vertikalnega športa
Z razvojem opreme in pripomočkov, ki ob pravilnem ravnanju uvrščajo plezanje med zelo varne športe, ta zanimiva aktivnost v Sloveniji v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljena. Vsako leto na novo uredijo številne nove plezalne smeri ali pa povsem nova plezališča. Najbolj priljubljena in vse bolje obiskana so večja plezališča, kjer so številne smeri tako za začetnike kot za boljše plezalce. Med taka plezališča sodijo denimo Črni Kal, Vipava in Bohinj. Resnično dobri plezalci pa se lahko greste preizkusiti na primer v previsne stene Ospa in Mišje peči.
Več slovenskih plezališč je manjših, slabše označenih in včasih tudi nekoliko težje dostopnih, saj plezalci praviloma niso naklonjeni utiranju širših poti, temveč želijo pustiti naravo čim bolj neokrnjeno; puščanje odpadkov na plezališčih med plezalci velja za obsojanja vredno dejanje.
Z vodnikom na papirju, še bolje pa z resničnim
V plezališča se je zelo priporočljivo podati z najnovejšim knjižnim plezalnim vodnikom, saj zahtevnost smeri pogosto na samih stenah ni označena. V kolikor je le zapisana, je oznaka ponavadi določena po francoski lestvici, redkeje pa po mednarodni lestvici UIAA. Skoraj vse smeri so na vrhu opremljene z rinko, zato ne boste imeli težav s prevezovanjem. Ker je plezanje šport, pri katerem je potrebno znanje in medsebojno zaupanje dveh ljudi, je bolje kot s knjižnim vodnikom in znancem, čigar plezalnega znanja ne poznate preveč dobro, oditi v plezališče z usposobljenim plezalnim vodnikom ali specializirano agencijo. Poudariti velja, da je v vseh slovenskih plezališčih tudi ko sami ne plezate, priporočljivo nositi čelado.
Zaupati vase in v soplezalca
V kolikor spadate med tiste, ki niste povsem prepričani v svoje plezalno znanje, se pred samostojnim odhodom v plezališče, raje udeležite tečajev, ki jih ponuja več planinskih društev in tudi nekatera zasebna podjetja. Čeprav je za večino najlepše plezati v naravnem okolju, pa lahko uživate tudi v več dvoranah z urejenimi plezalnimi stenami. V dvorani v Kranju prirejajo tekme svetovnega pokala v plezanju. Svoje mišice in plezalno tehniko lahko brez uporabe večine plezalne opreme krepite tudi v več takoimenovanih naravnih in umetnih balvanskih stenah.
Prijavite napako/dodaj komentar
