Janez Pikon: Pred prihodom učenih zadružnih računarjev so dali v zborovalni in pivni sobi obesiti na steno svederc, ter ga okrasiti s svežim zelenim vencem. Računsko zborovanje so zaključili z imenitnim govorom, potem pa se je začela prosta zabava! 
V nedeljo popoldne je bil v Srednji vasi v hiši Kmetijskega društva sklepni račun, in sedaj kroži po Bohinju vesela novica, da ima društvo čez 800 kron dobička, a o dolgovih, neizterljivih terjatvah, zastarelem in deloma že izpridenem blagu se modro molči! Pred prihodom učenih zadružnih računarjev so dali v zborovalni in pivni sobi obesiti na steno svederc, ter ga okrasiti s svežim zelenim vencem. Računsko zborovanje so zaključili z imenitnim govorom, potem pa se je začela prosta zabava! V govoru so tudi razložili veselim kmetom pomen ovenčanega svederca na steni. Dejali so, da ta svederc znači zmago kmetijskih zadrug nad trgovci in gostilničarji, kateri so prej ljudem s svedrom vrtali žepe!
Da, res dober dovtipnež, izvrsten glumač in neprekosljiv hujskač nerazsodnega ljudstva proti Vašim nasprotnikom! Vsa čast in slava Vam! Ni vrag, da bi ne zmagali, ko nosite take talente v glavi! A vendar se Vam najnovejši dovtip s svedrom ni posebno dobro obnesel, dasi je nekaj resnice v njem. Na steno obešeni svederc je namreč premajhen, ker bi se skozi ljuknice, katere bi brezvestni trgovci in krčmarji radi še nadalje ž njim delali v žepe Vaših ljudi, mogli prikazovati le drobni vinarčki! In prav tak drobiž so si menda prej privrtavali Vaši preganjenci iz žepov svojih obiskovalcev.
Pa bilo je že greh tudi to, ker njih blagajnice niso bile blagoslovljene! Zato jih niso mogli napolniti tako hitro, kakor vi, sedaj pa bodite še tako prijazni, da naredite podoben dovtip tudi o svojem društvu! Svetujem Vam, da si naročite tak velikanski sveder, da bodete mogli ž njim vrtati v žepe svojih zaslepljenih kmetov tako velike ljukne, da se bodo skozi nje valili najnovejši petkronski srebrni koleščki! Ta sveder zamenjajte z malim svedercem in ovite ga s primernim vencem! Še bolje pa bi bilo, da bi namesto svedra pribili na zid zavoj dinamita, katerega pomen bi lahko pojasnili svojim zvestim poslušalcem tako-le:
Glejte, s tem »gvircem« bomo kmalu razstrelili žepe vsem našim dolžnikom! Če pri tem pade tudi kaka bajtica, to nič ne de! »He, he, he!« Sedaj pa bi rad povedal še nekaj, a si skoro ne opam! Pa saj drugi to govore! Toraj poslušajte in strmite, ve zanj užgane duše, kaj zlobni, obrekljivi jeziki še govore o »ta velikem Svedercu« in prijatelju hrvaških duš!
Pravijo, da se je ta društveni dostojanstvenik v nedeljo zvečer od samega veselja nad nepričakovano velikanskim uspehom svojega neumornega truda in vzornega gospodarstva v društveni hiši tako vpijanil, da je pobožno obležal na tleh in da so ga potem neki ošabni nevoščljivci, ki so prej pregledovali račune, pomočili z lastno vodo, ter ga vrgli na cesto!
Pomislite, kaj takega se predrznejo govoriti, ter še celo trdili, da je resnično! Tega kratkomalo ne verjamem in tudi drugi ne smete verjeti! Potem le, da bodete vedeli, kako popačen in hudoben je sedanji svet. Oh, Bohinjci, še vam bode treba misijonov, da vas bodo poučili, kam boste prišli, če boste govorili tako nespoštljivo o svojem največjem zadružnem dobrotniku!
V drugem dopisu se omenja, kako so šle bohinjske »device« na božjo pot na Brezje, večinoma menda samo zato, da so prej izvedele, je-li so potrdili v Radovljici tega ali onega ljubčka. Drugi dan pa so se skupno domov peljale s fanti, ki so bili na vojaškem naboru.
Vir: spisal: NN
Kje je državni poslanec pete kurije, gospod dr. Krek? Piše se nam z Bleda: Državnozborsko zasedanje se je pričelo, a o državnem poslancu dr. Kreku, ki je imel pred kratkem »slovit« shod v Bohinju, ni ničesar slišati z Dunaja. Mislil se je namreč peljati z romarji v Rim, v Lescah pa se je premislil in zato krenil raje v Bohinj, oznanjevat Bohinjcem lepo prihodnjo železnico in hvalit njih »kozule« ter kupčijo s teleti. Od tistega časa pa ni o njem ne duha ne sluha. Morda je zabredel v bohinjsko jezero ali pa padel v Savico, ker ga ni niti na Dunaju niti v Ljubljani. Ako kdo ve o njegovem bivanju, naj bo tako prijazen in naj nam sporoči. (Blejec)
Vir: spisal: NN
Janez Pikon