Janez Pikon: Ogne se visoko v goró nad vasjó, ko po dolini zavel je glas o orožnikih na konjih, ti oznanjajo imena godnih fantov za sedemletno papeževo vojskó. Strma pečina ni ovira za mladega domačina, ki iz zasilno urejene votline varno po vasici opazuje. 
Lepo je sijalo solnce na praznik spreobrnjenja svetega Pavla dne 25. januarja 1348 ob treh popoldne, kar se strese zemlja z grozno silo. Dobrač v Avstriji, to je bilo pred 662 leti, podrta gora na Koroškem, močan potres, vedo povedati, da so zvonovi sami zazvonili in zvonili ... Dobrač ... Studor, dve različni gori, podobni usodi, morda ob istem času, zaznamujeta različni pokrajini in ljudi. Vzhodna stena Studorja (1002 m) je na mnogih krajih z globokimi razpokami tiho grozila. Usodnega dne pa goro tako silno strese, da se je skalnata grmada razpočila in del gore se zruši v dolino. Še dandanašnji mogočni balvani pričajo o močnem potresu (zdor, studor) in starejši vasici zahodneje, novejše kmetije so zgrajene bolj vzhodno, zaradi varnosti pred podobno naravno nesrečo, ki je prizadela kraj in domačine.
Ostale so trajne sledi, tako na vzhodni steni gore kot nižje na travnikih. Babji zof (zob), Pidrovčova luknja in druge zareze, zajede in brezna so se oblikovala in zaznamovala kraj z ljudmi in ljudskim izročilom kraja, ki ga oblikuje predvsem čas, tako je nastala zgodba o Pidrovčovi luknji po ljudskem izročilu domačinov iz Bohinja in vasi pod Studorjem. Žela, Žlanska vas, Ajdovska vas, Rajna-(pokopališče), Sedem dni po močnem potresu so še vedno pod ruševinami zasute vasi slišali peti-kikirikati nemočnega petelina, ki je bil ujet med skalami. Razpoka nad vzhodno steno gore se povečuje, (prvezana pa je z močno četno, ki bo gvišno zdržava). Novo naselje po potresu so mislili graditi na mestu, kjer danes stojijo vsem dobro poznani studorski kozolci (stogovi). Med vojnama je na gori stal lesen križ, ki je pogorel od strele zadet, to so le nekatere pripovedi starejših domačinov, ki se ustno prenašajo iz roda v rod. Ogne se visoko v goró nad vasjó, ko po dolini zavel je glas o orožnikih na konjih, ti oznanjajo imena godnih fantov za sedemletno papeževo vojskó. Strma pečina ni ovira za mladega domačina, ki iz zasilno urejene votline varno po vasici opazuje, ne vedoč še, da v bodoče luknja po njegovi domačiji se imenuje.
Dvigneva se z domačinom in znancem Tončkom na strmo vzhodno pobočje gore. Gosta poraščenost predela do brezna pomaga pri strmem plezanju stene nad vasjo. Močne in prožne veje koristiva za zanesljivo in hitro dviganje po navpičnem skalnatem koritu do vhoda v brezno (777 m). Velikost in oblika jame spominja na obliko manjše cerkve z peščenim in poševnim dnom nagnjenim proti vzhodu, razen ročno izravnanih peščenih tal jugozahodno v globini brezna, kjer so še vedno sledi izdelanega bivališča ali ležišča.
Ogne se visoko v goró nad vasjó, ko po dolini zavel je glas o orožnikih na konjih, ti oznanjajo imena godnih fantov za sedemletno papeževo vojskó. Strma pečina ni ovira za mladega domačina, ki iz zasilno urejene votline varno po vasici opazuje, takrat ne vedoč še, da brezno po njegovi domačiji se v bodoče imenuje.
Kamen je nema priča življenju že od nastanka našega planeta, vzhodnjaki trdijo, da pozna odgovore na vsa naša vprašanja, ko si naš ego nima kaj več reči, takrat je pripravljen spregovoriti.
Vir: Oreharjov Stanko in Jelarjova Iva
Janez Pikon