Polet - Dejan Skeledžija: Prazna vreča ne stoji pokonci, pravijo. Če jo napolnimo z vodo in dodamo kosti, pa bo že stala pokonci. Ljudje smo živi dokaz za to.
Tako smo polni vode, da se nam še sanja ne, kako smo vodeni. Voda sestavlja od 50 do 60 odstotkov telesne teže. Danes je večina ljudi kronično dehidrirana. Vodo pijemo le takrat, ko občutimo žejo. Žeja pa je zadnji znak dehidracije, ki se pojavi šele, ko je telo že zelo izsušeno. Dehidracija povzroča utrujenost, oslabi duševne funkcije in povzroči stres, dolgoročno pa je botra marsikatere bolezni. Voda ima številne življenjsko pomembne naloge v telesu. Če je zaužijemo premalo, so mišice tanjše, ohlapnejše, šibkejše, slabša je mišična napetost. Voda oskrbuje celice s hranili in omogoča izločanje odpadnih snovi iz njih, sodeluje v presnovnih procesih, vpliva na gostoto telesnih tekočin, omogoča izločanje strupov iz telesa in sodeluje pri razgradnji maščob. Rast ali obnavljanje celic na potekata brez vode, voda zagotavlja celicam obliko in trdnost. Sodeluje pri uravnavanju telesne temperature, saj odlično prevaja telesno temperaturo, jo zbira in transportira po telesu ter ohranja stalno telesno temperaturo. Po drugi strani ohlaja telo z izparevanjem tekočine iz pljuč in s površine kože ter tako preprečuje pregretje telesa. V obliki sklepne tekočine in sluzi maže sklepe in tako deluje kot odlično mazivo, v nekaterih primerih (v očeh, hrbtenjači) pa celo varuje celice pred poškodbami. Voda je glavna sestavina krvi, limfe solz, sline in urina. Je odlično topilo za vitamine, minerale, sladkor in druge molekule, ki jim raztopljenim omogoča prehod po telesu.
Če v telesu primanjkuje že samo odstotek do dva vode, je naša delovna učinkovitost slabša za 10 do 20 odstotkov. Voda znotraj celic sestavlja približno 40 odstotkov telesne teže, zunajcelična voda pa 20. Funkcionalno sta ta dva dela ločena s celičnimi membranami. Ob motnjah zaradi neravnovesja elektrolitov je moten transport prek celične membrane in pojavljajo se znaki motenega delovanja celic. Govorimo o sindromu bolnih celic, ki se klinično kaže kot utrujenost in slabo počutje. Voda in elektroliti (natrij, kalij, klor, magnezij, kalcij) so bistvene sestavine našega telesa. Praktično vse celice v našem telesu so obdane z zunajcelično tekočino. Po tej tekočini se prenašajo hranila, odpadne snovi in plini. Zato je ustrezen elektrolitski gradient skozi celično membrano pogoj za odzivnost celic, prevajanje signalov, prenos vseh snovi skozi celično membrano, gibanje celic itd.
Da bi si naredili dobro uslugo, se imejmo radi in popijmo več vode. Zlasti ob višjih temperaturah, povečani telesni aktivnosti, kadar veliko govorimo, se znojimo in imamo povišano telesno temperaturo. Pozorni bodimo tudi na količino popite vode, kadar uživamo kofeinske pijače, alkohol in sladkor, saj ti odvajajo vodo iz telesa in jo moramo ustrezno nadomestiti. Priporočljivo jo je piti pred obroki in ne med njimi ali po njih, ker redči prebavne sokove in tako upočasni prebavne procese. Tudi v večjih, pretiranih količinah je voda lahko škodljiva in nam lahko povzroči glavobol, krče in zmedenost. Vodo izgubljamo iz telesa na več načinov, in sicer z urinom, blatom, potenjem in dihanjem.
Količina tekočine, ki jo izgubimo s potenjem in dihanjem, je odvisna od temperature okolja. V vročih dneh s potenjem izgubimo tudi do 2,5 litra vode na dan, običajno pa znaša do pol litra na dan. Izgubljamo jo tudi z dihanjem, približno tri decilitre na dan. Voda je anorganska snov, zato se ne prebavlja. Zelo hitro prehaja v tanko črevo, kjer se je večina vsrka v kri. Preostanek preide v debelo črevo, od koder se je del vsrka, del pa izloči z blatom. Hitrost praznjenja želodca je odvisna od količine popite tekočine, njene sestave, temperature in tudi dodatkov, kot so na primer mehurčki v gaziranih pijačah. Večji kot je volumen popite tekočine, hitreje se želodec prazni. Če želimo doseči hitrejše praznjenje želodca, moramo piti ves čas malo. Tako vzdržujemo velik volumen tekočine v želodcu. Na dan potrebujemo mililiter do mililiter in pol vode za vsako potrebno kalorijo. Če za svoje delo potrebujemo 2000 kalorij, potem potrebujemo tudi od dva do tri litre vode. Če napisanega ne razumete, si lahko zapomnite bolj preprosto formulo za pitje vode. Na kilogram telesne teže je treba popiti liter vode. Kako le, boste rekli. Zdaj je spijem morda pol litra. To količino dosežemo, če poleg običajne hrane zaužijemo vsaj osem kozarcev vode dnevno.
Glavni viri vode so tekočine, ki jih pijemo ali dobimo s hrano, na primer s sadjem in zelenjavo. Razviti je treba navado pitja vode. Vsaka nova navada je naporna, a se vam bo zares izplačala. Danes v obliki boljšega počutja in na starost v obliki večje vitalnosti in zdravja. Tako gre. Navadimo se popiti kozarec vode zjutraj na tešče pred zajtrkom, kozarec pred kosilom, kozarec pred večerjo in kozarec pred spanjem. Vodo pijmo po požirkih. Količino zaužite vode najlaže nadzorujemo, če jo pijemo iz steklenice ali vrča. Zelo pomembno je sprejeti, da je treba piti, tudi če ne čutimo žeje. Žeje ne bomo čutili, dokler ne bo prepozno. A po toči zvoniti je prepozno.