Primorski dnevnik, Gorica: Izlet SPDG v naravnem parku Pollino
Pollino, Rotonda, Civita-Cifti, Mormanno, pa tudi Matera in Gravina so imena krajev, ki so jih na enotedenskem izletu obiskali člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Šlo je za tridesetčlansko odpravo planincev in prijateljev narave, ki so obiskali kraje na skrajnem jugu Italije, na območju narodnega parka Pollino, ki se na 192.000 hektarjih razprostira na jugu Bazilikate in na severu Kalabrije. Na dolgo pot so se Goričani (zraven je bilo tudi nekaj Novogoričanov in Tržačanov) odpravili z avtobusom novogoriškega podjetja Mivax. Pot jih je prvi dan vodila po jadranski avtocesti do Ortone, turističnega kraja v Abrucih, kjer so izletniki prenočili. Ortona nudi turistu veliko zanimivosti, čeprav je bila v drugi svetovni vojni skoraj do tal porušena. Tam so novembra in decembra leta 1943 potekali krvavi boji med nemškimi in britanskimi enotami, ki so jih v glavnem sestavljali kanadski vojaki. Naslednjega dne je izletnike pot vodila mimo Foggie v Apuliji do Potenze v Bazilikati. Gre za območje obsežnih pšeničnih polj, pokrajina pa je posejana z velikimi vetrnicami, ki proizvajajo električno energijo, verjetno pa so uporabne tudi za druge namene. Nedaleč od Potenze se nahaja hribovito območje s slikovitimi gorami in s še bolj slikovitimi vasicami, ki mu pravijo Lukanijski Dolomiti. Po vijugasti in strmi cesti je avtobus izletnike popeljal do vasi Pietra- pertosa, naj višje ležečem naselju v južni Italiji. Kot orlovo gnezdo se vas nahaja na višini 1088 metrov. Sledila je pot proti jugu do manjšega mesteca Rotonda, ki je postalo izhodiščna točka za vse ostale dni bivanja v Bazilikati.
Gostje s Primorske so se nastanili v hotelu Miramonti. V naslednjih dneh je goriške planince vodil Luigi Perrone, funkcionar velikega narodnega parka Pollino. Izletnikom je razkazal vas Rotonda, ki slovi predvsem po znamenitem prazniku dreves (neke vrste poroke med bukvijo in smreko). Z volovi (13 parov) pridrsajo drevesa iz gozdov visoko nad vasjo, jih olupijo in na deblo visoke bukve pritrdijo vrh smreke, tako da sta skupno visoki 24 metrov. Vse skupaj nato dvignejo po postopku, ki je podoben našemu dviganju mlaja; praznik traja od 8. do 13.junija. V vaškem muzeju je na ogled okostje prazgodovinskega slona, ki so ga pred kakimi 30 leti našli nedaleč stran. Popoldne pa so se planinci odpeljali v Kalabrijo na ogled vasice Civita-Cifti, ene izmed številnih vasi v teh krajih, v katerih strnjeno živijo albanske skupnosti, ki so se v južno Italijo umaknile pred Turki okrog leta 1460. V Civiti so vsi napisi dvojezični, imajo muzej in razne kulturne skupine. Po veroizpovedi so katoliki, verske službe pa potekajo z vzhodnjaškim obredom. Naslednji dan so na svoj račun prišli hribolazci. Na vrsti je bil vzpon na 2130 metrov visok vrh Serra delle Ciavole. Vrhovi v parku Pollino so drugačni kot v Alpah. Kopaste vzpetine so poraščene z bujnim gozdom do skoraj 2000 metrov višine, do vrha pa se razprostirajo travniki. Poleg bukve tam uspeva posebna vrsta bora, ki je razpoznaven po svoji trdnosti in značilnih skrotovičenih oblikah. Naslednji dan je bil turistično obarvan. Predpoldne so si izletniki ogledali jamo Romito z ostanki prazgodovinskega človeka, popoldne pa slikovito naselje Mormanno in zapuščeno vas Laino Borgo. Dan za tem je za večino bil ponovno planinsko obarvan. Dvajseterica se ni ustrašila pekočega sonca in silne toplote ter se povzpela na najvišji vrh Pollina (2200 metrov), ostali pa so dan preživeli v mestecu Castrovillari v Kalabriji. Naposled je napočil dan odhoda in slovesa od prijaznih gostiteljev.
Avtobus je goriške planince odpeljal do Jonske obale, od tam pa do edinstvenega mesta Matera, ki je s svojim značilnim predelom Sassi zaslovel po vsem svetu. Po krajšem ogledu Matere so se izletniki podali do Gravine v Apuliji, kjer se še nahajajo ostanki velikega tabora, zbirnega centra Prekomorskih brigad. Od mogočnega tabora, skozi katerega je šlo na tisoče primorskih fantov, so ostale le tri razpadajoče podolgovate zgradbe, ki pa se nahajajo daleč od ceste in je njihov obisk skoraj nemogoč. Pa tudi čas je preganjal izletnike. Sledila je pot do Ortone, kjer so goriški planinci prenočili, naslednjega dne pa jih je čakala dolga pot do doma s krajšim postankom v Loretu pri Anconi, znanem romarskem središču, (vip)