Nedelo, 07.08.05 - Dejan Vodovnik: Metropolit msgr. Alojz Uran prvič na Kredarici kot nadškof, na Triglavu pa že 25-krat - Molil za Tomaža Humarja [brez fotografij]
Dnevne novice
Planine mu veliko pomenijo
Metropolit msgr. Alojz Uran prvič na Kredarici kot nadškof, na Triglavu pa že 25-krat – Včeraj je molil za Tomaža Humarja in ga priporočil Božji previdnosti
Kredarica – Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran se ob predstavljanju na Brniku ni dal zmesti. Natančno je vedel, da je bil za pogovor in popotovanje z Nedelom dogovorjen. »Ampak, prosim, ne v helikopterju,« nam je dejal včeraj dopoldne, ko se je začelo naše skupno potovanje na Kredarico.
Nekaj pred 9. uro smo se zbrali na Brniku — na tistem delu, kamor vsak dan ne more stopiti sleherna noga. Kar nekaj nas je bilo, ki smo se pogledovali, si rekli besedo ali dve in pričakovali osrednjega popotnika; ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran je prišel natančno ob dogovorjeni uri.
Seveda smo obljubili, da ga ne bomo »zasliševali« v helikopterju. Navsezadnje, le kdo bi se v helikopterju francoske izdelave, z dvema motorjema, izmed katerih ima vsak 1800 konjskih moči in s tremi člani posadke, sploh pogovarjal. Elisa je glasna, 3600 konjskih moči pa daje vedeti, da je strah odveč.
Nekaj po 9. uri se je helikopter — super puma, kakor mu pravijo — dvignil z letališča. Ni bilo kakor v vojaških filmih, toda občutek je bil prekrasen. Civilno letališče na levi je izgledalo kakor miniaturna igračka. Kmalu se je prikazal Bled. Po približno 20 minutah sva z nadškofom Uranom že sedela v sobici doma na Kredarici.
Bo to vaša prva maša na »najvišji ravni«, na 2515 metrih nadmorske višine?
Kot nadškof bom tokrat prvič maševal na Kredarici. Doslej sem bil na Triglavu že 25-krat. Bil sem zraven tudi, ko smo kopali temelje za kapelico, v kateri bo zdaj maša.
Ste radi v planinah?
Da! Zelo rad zahajam v planine. Pravzaprav sem bil pogosto v planinah. Zdaj mi zdravje tega več ne dopušča, ker so mi zdravniki odsvetovali peš hojo v planine. Imam namreč težave s srcem pa tudi z nogo. Vesel in zadovoljen sem, da mi je Planinska zveza Slovenije omogočila, da sem na Kredarico tokrat prvič prispel kar s helikopterjem.
Letenja z letali oziroma s helikopterjem vas najbrž ni strah?
Ne, kje pa! Letenja sem se navadil, ko sem obiskoval slovenske izseljence po svetu; pa tudi s helikopterjem sem že kar nekajkrat poletel. Čeprav je ta, s katerim smo potovali danes, večji, bolj sodoben in je podoben letalu.
V primerjavi s papežem Benediktom XVI., za katerega mediji poročajo, da ni pravi ljubitelj planinskih čevljev in smučarskih palic, ste torej povsem drugačni?
Meni planine veliko pomenijo. Če v gore ne morem peš, se skušam do njih zapeljati in tam čim dlje časa preživeti v miru.
Gospod nadškof, ali menite, da ima Aljažev stolp, nekakšna svetinja slovenstva, preveč obiskov? Se vam zdi, da je postal že preobremenjeno romarsko središče?
Najbrž je to res nekakšen romarski kraj, saj navsezadnje tudi novinarji pravite, da kdor vsaj enkrat ni bil na Triglavu, ni pravi Slovenec. Res pa je tudi, da je pot na Triglav prilagojena tudi manj zahtevnim planincem, kar pomeni, da si jo lahko privoščijo tudi tisti planinci, ki nimajo posebnih alpinističnih zahtev.
Kot »simpatizer planincev«, če smem tako reči, najbrž spremljate dramo slovenskega planinca Tomaža Humarja?
Ja, jo. Danes sem že molil zanj. Vem, da je v zelo težavnem položaju, zato sem ga tudi priporočil Božji previdnosti.
Gospodu nadškofu sem se zahvalil. Odšel je maševat, sam pa sem zrl tja v vršac, po katerem so se vile kolone romarjev v planinskih čevljih. Popoldne, ko so vršac zavile meglice, sva z nadškofom spet sedela v velikem helikopterju. Malo sva se spogledala, med vožnjo pa večinoma molčala. Na Brniku mi je podaril sliko gore, pokrite s snegom, pod njo pa osebno posvetilo: Tudi gladka pot lahko postane past.
Dejan Vodovnik