Nedeljski dnevnik, 17.04.05: Slovenski narod je narod planincev. Skorajda ga ni Slovenca, ki ne bi imel rad gora in jih ne bi občudoval - Ob izdaji priročnikov
Slovenski narod je narod planincev. Skorajda ga ni Slovenca, ki ne bi imel rad gora in jih ne bi občudoval - bodisi zaradi impresivne podobe bodisi zaradi čudovitih pohodov in razgledov, ki jih ponujajo. Toda koliko o planinarjenju in naših gorah v resnici vemo? Pripravili smo nagradni kviz, v katerem bomo postavili nekaj koristnih in včasih zvitih vprašanj, da bi skupaj preverili vaše znanje. Med tistimi, ki boste poslali pravilne odgovore, bomo izžrebali nagrajence, in sicer vsak teden za manjše nagrade in nato petkrat tako. Po petih krogih se boste vsi, ki boste poslali pravilne odgovore, potegovali za najbolj privlačno nagrado - obisk Indije in Nepala.
PLANINSKI KVIZ Nedeljskega
Izdajo priočnikov Nedeljskega Planincem na pot Slavka Šetine smo pospremili z nagradnim kvizom in privlačnimi nagradami – Na koncu bo nekdo odpotoval v Indijo in Nepal
»Tako kot so večne gore, je večen njihov izziv,« pravi Slavko Šetina, znani gorski pohodnik, ki je pripravil Planinski kviz Nedeljskega (je tudi avtor priročnikov Nedeljskega Planincem na pot). Za-gotovo ve, zakaj tako govori, saj je skorajda ni gore pri nas, ki je se ne bi obiskal, pogosto pa ga odvleče tudi v tujino, kjer je prav tako nešteto izzivov in gorskih lepot. »Planinci so namreč prav posebni ljudje,« pravi. »Kako drugače razumeti ljudi, ki se vzpenjajo na vsemogoče vrhove? Gredo tudi tja, na tretji zemeljski pol, kot radi imenujemo najvišje vrhove Himalaje, in to v vseh mogočih in nemogočih vremenskih razmerah.«
Zakaj postati planinec
V Sloveniji zagotovo ne zmanjka vzrokov zakaj postati planinec. »Za Julijske Alpe in Karavanke so značilni beli, zasneženi vrhovi in slikovita planinska pobočja, ki se zrcalijo v bistrih vodah ledeniških jezer ter gorskih rek in potokov,« je opisano v enem od turističnih vodnikov po Sloveniji. Res je malo razlogov, zaradi katerih ne bi dopusta ali vsaj trenutka prostega časa preživeli med gorami.
In res, mogočnost Julijskih Alp s pogledi na reke, jezera in doline s skritimi lepotami alpskih rož je pravi poetični magnet za dušo. Tam so gore s čarobnimi imeni in orli, ki kraljujejo nebu, ter druga živa bitja, ki si delijo naravo s človekom. Tudi to so slovenske gore. V Julijcih ni enakega mogočnemu Triglavu, oble-gani so tudi Mangart, Škrlatica, Špik in Jalovec.
Ali pa, vzemimo, 120 kilometrov dolge Karavanke. Tam je na prestolu Stol skupaj z drugimi gorami, ki ponujajo nešteto planinskih poti in ki s Kamniško-Savinjskimi Alpami oblikujejo naravno pregrado med zahodom in vzhodom v staropolitičnem smislu ter med osojno in sončno stranjo alpskega sveta v turističnem pomenu. V Kamniško-Savinjskih Alpah so skriti nekateri najlepši naravni zakladi. Tam je, denimo, slap Rinka, ki je skrit v Logarski dolini. Skratka, če bi lord Byron, znameniti angleški lirik, živel v Sloveniji, bi namesto o dekletih v svojih poezijah bržčas raje pel o gorah ...
Lepote privlačijo
Vse te lepote torej privlači-jo, zato res ni nenavadno, da lahko govorimo o sebi kot o narodu planincev. To ne nazadnje potrjujejo tudi podatki. Planinska zveza Slovenije je ena najbolj množičnih nevladnih organizacij z več kot 60.000 člani. Pri njej je registrirano 245 planinskih društev in približno 800 članov gorske reševalne službe. Ta organizacija oskrbuje in vzdržuje več kot 7000 kilometrov planinskih poti ter približno 170 planinskih koč, zavetišč in bivakov.
Kot pravi Slavko Šetina, je treba ravnati pametno, če želimo uživati v gorah. Znanje v gorah pomeni predvsem varnost. Nekateri so ga prinesli s seboj, ko so privekali na svet, drugi so se morali kakšne malenkosti še naučiti. S Planinskim kvizom Nedeljskega, ki ga borno objavili petkrat zapored, borno preverili to znanje. Za izkušene planince ne bi smelo biti težko, za druge bo morda poučno. Vsak teden borno objavili tri vprašanja in vsakič bo treba obkrožiti pravilni odgovor.
Vsak teden borno izžrebali dobitnike manjših nagrad. Izžrebanci bodo kot prvo nagrado prejeli paket desetih knjig zbirke Slovenska zgodba, ki jih je izdala Časopisna družba Dnevnik, drugo nagrado si bodo delili trije nagrajenci in bodo prejeli tri DVD-filme, osem nagrajencev pa bo prejelo tretjo nagrado, in sicer paket Nedeljskega dnevnika z majicami in čepicami, ki pridejo vselej prav.
Velike In male nagrade
Vsi, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje kviza, boste po petih krogih sodelovali tudi v velikem žrebanju za največjo nagrado - ogled le-pot indijskega zlatega trikotnika (Jaipur, Agra, Benares) in nekaterih delov Nepala s prestolnico Katmandu na čelu. »Le najvišjo goro sveta bo nagrajenec opazoval iz letala, ki bo poletelo v njegovo bližino ob verigi osemtisočakov,« se je pošalil Šetina.
V kvizu, lahko sodeluje kdor koli. Upoštevali borno vse pravilne odgovore, opozoriti pa velja, da ne borno upoštevali preslikanih lističev. Veljajo torej samo lističi, ki bodo izrezani iz Nedeljskega dnevnika. Te lahko nato nalepite na dopisnice ali pa spravite v kuverte ter jih pošljite na naš naslov:
Dnevnik, d. d., Planinski kviz, p. p. 714, 1001 Ljubljana. Upoštevali borno vse odgovore, ki bodo prispeli
do torka, 19. aprila, zjutraj.
S kvizom bomo spremljali izdajo vodnikov po slovenskih hribih in gorah z naslovom Planincem na pot. Vseh snopičev bo pet in opisano bo 105 najlepših izletov v naše hribe in gore.
Vse to bomo »začinili« z novinarskimi prispevki, v katerih bomo predstavili različne poglede na gore in tako objavili kaj uporabnega, zanimivega ali zabavnega. Z Nedeljskim dnevnikom bomo torej pet številk (s pričujočo vred) skupaj hodili v višave.
Srečno pot!