Dnevnik - Miran Šubic: Planinski muzej v Mojstrani povezuje, druži in uči o gorah in ljudeh.
Večer, V žarišču - Urška Mlinarič: Po sto letih prizadevanj in premagovanju številnih ovir v Mojstrani odprli vrata Slovenskega planinskega muzeja.
PZS: Slovenski planinski muzej odprt
| |
 |
|
| |
Ustvarjala sta zgodovino planinstva – gornik Janez Brojan in fotograf Joco Žnidaršič. (Foto: Tomaž Skale) |
|
Vasica pod Julijci je stoletja dajala ljudi, ki so svet pod Triglavom raziskovali in ga povezovali z ljudmi. Natančno po 115 letih, kar je dovški župnik Jakob Aljaž na vrhu očaka Triglava postavil zavetišče, so slovenski planinci dobili hram, romarsko pot, stičišče med danes in včeraj.
Pred več kot sto leti so v Planinskem vestniku ljubitelji gora že dali pobudo za muzej, ki mora po besedah planinca, ljubitelja in poznavalca gora ter vodje nove ustanove Mira Eržena živeti s preteklostjo in stvarnostjo in prihodnostjo: "Ljudje morajo sem priti, se česa naučiti ali spomniti, predvsem pa dojeti našo navezavo na gore!"
Mojstrana je v soboto sprejela mnoge, stiski rok in prešerni nasmehi pa so dokazovali, da smo Slovenci planinski muzej potrebovali: "Zagotovo je to korak naprej, po mojem je primerljiv z drugimi podobnimi. Je tudi lepo urejen, z lepo podobo," je dejal Tone Škarja, čigar življenjsko delo je zagotovo že zdaj delček muzeja, ki ima 450 razstavnih predmetov. Spomin na dogodek, ki je slovenstvo in gore povezal v novejši zgodovini, sta obujala domačin, gorski reševalec Janez Brojan in legenda slovenske fotografije Joco Žnidaršič. "Zastava je kot simbol slovenske osamosvojitve zavihrala tudi na Triglavu," se je spomnil Brojan in dodal, da je verjetno v Mojstrani in še kje mogoče najti še kaj, kar bi obogatilo muzej.
"Muzej je na mojem nekdanjem zemljišču," je povedal domačin Janko Dernič. Vesel je bil, da je nastala tako lepa stavba s tako pomembno vsebino. "Tudi sam sem imel in imam rad gore, smučanje, skoke. Marsikaj sem počel v življenju. In na Triglavu sem bil 64-krat!" je povedal med ogledovanjem muzeja, ki je že prvi dan privabil tisoč in več ljudi. "Všeč nam je bilo, da smo v bivaku lahko doživeli pravo planinsko nevihto, v muzeju ne bo dolgčas otrokom, zbirka je zanimiva in bogata," so ocenjevali Kržišnikovi z Medvedjega Brda, tudi sedemletna Patricija je z zanimanjem opazovala planinsko opremo. Muzej sam je kot zgodba o obisku gora, od obiskovalca pričakuje sodelovanje in radovednost.
Mnogi so ob zunanji podobi presenečeni in zato smo mlade arhitekte, snovalce muzeja, povprašali o odzivih: "Z okusi je tako kot pri kuhanju, a zanesljivo bi to svoje delo štela za svojo posetnico, za nekaj, kar je dobro," je dejala Alja Vehovec, ki je z Rokom Kajtno in Borisom Leskovcem prišla v Mojstrano pogledat končno podobo muzeja. Še na odprtje muzeja so ljudje prinesli stare razglednice, slike... in muzej bo živel prav na tak način. Če smo Slovenci res narod planincev, alpinistov, ljubiteljev gora, imamo od sobote svoj hram, kjer zgodovino te navezanosti lahko dojame vsakdo.
Miran Šubic
______________________________________________________________
Večer, V žarišču: Po sto letih prizadevanj in premagovanju številnih ovir v Mojstrani odprli vrata Slovenskega planinskega muzeja.
Čeprav se slovenski gorski vršaci minulo soboto zaradi oblakov niso mogli pokazati v vsej svoji lepoti in mogočnosti, je bila več kot tisočglava množica, zbrana pred dolino Vrat in severno triglavsko steno, prešerno razpoložena, kakor je to že v navadi pri planincih in ljubiteljih gora. Ne brez razloga. 115 let po tem, ko je Jakob Aljaž postavil stolp na Triglavu, po stoletju hrepenenja mnogih planincev in 25 letih mukotrpnega prizadevanja, je Slovenija, sicer dežela hribolazcev in vrhunskih alpinistov, v Mojstrani odprla vrata Slovenskega planinskega muzeja. Ta se v obliki velike kamnite gmote razprostira na 1200 kvadratnih metrih, na katerih je predstavljen zgodovinski presek slovenskega planinstva z več kot 450 eksponati, uspehi naših alpinistov doma in po svetu, pa tudi knjižnica in informacijska točka Triglavskega narodnega parka. Poslanstvo muzeja, v katerem pričakujejo okoli 30.000 obiskovalcev na leto, je, kot je dejal vodja muzeja Miro Eržen, "postati stičišče vseh ljubiteljev gora. In vzgajati mlade generacije v duhu, ki je vodil naše prednike po teh poteh in ki jih bo prepričal, da je planinstvo tista naravna vrednota, ki nas bogati tudi kot narod."
Da je pomen planinstva in s tem tudi muzeja za slovensko kulturno in nacionalno identiteto ter prepoznavnost Slovenije v svetu neizmeren, je v nagovoru izpostavil predsednik države Danilo Tūrk. "Planinstvo je važen del naše nacionalne biti, to vsi vemo, zato je nujno, da se ta institucija čim bolj predstavi in uporabi, zlasti pri izobraževalnem sistemu," je povedal predsednik države, poudarjajoč, da je treba muzej narediti čim bolj domač čim širšemu krogu prebivalcev in obiskovalcev iz domovine in tujine. Skupaj z domačini, planinci in upravitelji muzeja se je zavzel, da bi ta dobil status nacionalnega pomena. Vendar pa je na slovesnosti prisotna ministrica za kulturo Majda Širca pojasnila, da si za ta status prizadeva marsikateri muzej. Pridobitev statusa pa je odvisna od zbirke in pomena te zbirke v luči javnega interesa.
Za postavitev muzeja je bilo treba odšteti 2,2 milijona evrov. Del, 1,6 milijona, je prispevala EU iz sklada za regionalni razvoj, preostali del pa občina Kranjska Gora, Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Zgornjesavski muzej in številni planinci.
(Stanko Gruden/STA)
Predsednik Danilo T
ürk je v soboto v Mojstrani odprl Slovenski planinski muzej.
Türk: Vlada bi bila morala ukrepati prej
"Zdaj, v tem trenutku, je treba najprej pogledati socialni položaj in pomagati ljudem, ki so najbolj v stiski. Prav pa bi bilo tudi, da država pospeši delo v zvezi z možnimi novimi investitorji in da se zagotovijo določena delovna mesta," je ob robu slavnostnega odprtja Slovenskega planinskega muzeja komentiral položaj v Prevent Globalu, kjer grozi, da bo zaradi stečaja delo izgubilo okoli 1300 ljudi, predsednik države Danilo Tūrk. Po njegovem mnenju trenutno vlada ne bi mogla ukrepati odločneje, so pa prihodnji ukrepi stvar nadaljnjih dogovarjanj. Ne gre samo za socialne posledice, gre tudi za prekvalifikacije in za gospodarsko strukturo, ki bi bila v prihodnje bolj odporna. Tako da bi preprečevala tovrstne stvari, kot so se dogajale ta čas," je dejal predsednik države, ki sicer ocenjuje, da bi vlada kaj lahko storila že prej, da bi preprečila takšen krizni položaj. "Vprašanje je, kako bi morala vlada ukrepati, ko opazi, da se lastniki nekega zasebnega podjetja izrazito neodgovorno obnašajo in ustvarijo problem, ki naposled povzroči socialne težave nekemu širokemu območju v Sloveniji. To je pojav, ki ga v Sloveniji ne bi smeli tolerirati," je dejal Tūrk. Upa, da se bo država kaj naučila iz teh izkušenj.
Predsednik države je dejal še, da je v stiku s socialnimi centri na Koroškem in se bo preko fundacije za pomoč otrokom tudi sam vključil v akcijo zbiranja prispevkov za pomoč otrokom, ki bodo čez slab mesec začeli novo šolsko leto in potrebujejo šolske potrebščine.
Urška Mlinarič
PZS, Novice: Slovenski planinski muzej odprt
Sobota 7. avgusta 2010 je bila za Planinsko zvezo Slovenije in vse slovenske ljubitelje gora prav poseben dan. Na ta dan, točno 115 let potem, ko je Jakob Aljaž postavil Aljažev stolp na vrhu Triglava, je bil v Mojstrani odprt Slovenski planinski muzej, na katerega so nestrpno čakale generacije planincev. Muzej je svečano odprl predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki se je odprtja udeležil v spremstvu ministrice za kulturo gospe Majde Širca. Na odprtju se je zbrala množica članov planinskih društev in drugih ljubiteljev gora iz vse Slovenije, ki so z navdušenjem spremljali prireditev ob odprtju, še posebej pa trenutek, ko je predsednik republike muzej odprl. Muzej, ki v svoji zbirki hrani prek 2.000 eksponatov (za samo stalno razstavo pa so jih uporabili 450 katerih glavnina je iz stare Triglavske zbirke) si je že prvi dan ogledalo veliko ljudi, ki so bili s predstavitvijo zelo zadovoljni. Po odprtju muzeja se je predsednik države v spremstvu ministrice za kulturo in vodstva Planinske zveze Slovenije ustavil še v Vratih, kjer so se pri Aljaževem domu v sproščenem klepetu zadržali še nekaj časa.
Planinska zveza Slovenije