Čudovit potopis iz Himalaje v zadnjem letošnjem Vestniku
Zadnja številka Planinskega vestnika prinaša za konec leta zares lep potopis s prav tako dih jemajočimi fotografijami "Čudoviti razgledi na himalajske velikane - Treking do baznega tabora pod Everestom" avtorja Massima Cappuccia. Res je, hoja po poti, ki vodi do baznega tabora Everest, so sanje vsakega gorskega navdušenca, bodisi običajnega popotnika bodisi izkušenega pohodnika. Narediti prve korake v dolini Kumbu proti pobočju najvišje gore na svetu je enkratna izkušnja, ki je ni mogoče doživeti na nobeni drugi visokogorski poti. Tukaj lahko občutite vso zgodovino, mite in legende, zaradi katerih je Everest znan in tako privlačen.
V prvem intervjuju je bil naš sogovornik Klemen Belhar, alpinist, gorski reševalec, turni smučar, trener in svetovalec, okoljevarstvenik, politik, pisec in še več. Vse to je dr. antropologije Klemen Belhar.
Drugi pogovor pa je z Danico Padjan iz PD Vrelec Rogaška Slatina, ki je leta 1999 zbrala planince, ki so si želeli vzeti več časa na pohodih, in ustanovila sekcijo Polžekov, pridružila se ji je starejša generacija. Zanimiv pogovor s terena. Za svoje delo je Danica leta 2021 prejela svečano listino, najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije.
Pišemo o letošnjih prejemnikih najvišjih priznanj PZS, ki vidijo delo v planinstvu kot poslanstvo. Na turo gremo po pogorelem Krasu, pišemo o posvetu Gore in varnost, kjer so gorski reševalci predstavili letošnje leto reševanj, iz PZS temo Planinstvo v luči medijev, pa o vodenju vodnikih različnih profilov ter maPZS. S PD Rimske Toplice praznujemo 70 let, udeležili smo se 18. mednarodnega festivala alpinizma v Pragi, nadaljujemo z zgodbo izpod Himalaje (tokrat je še posebej napeta), objavljamo zmagovalne fotografije natečaja #LjubimGore 2023, pišemo o planinski obutvi nekoč, spominjamo se neumornega kronista planinstva in alpinizma Francija Savenca, ki je preminil letos jeseni; pišemo o prostovojstvu in predstavljamo članici uredniškega odbora Tino Leskošek in Zdenko Mihelič, na koncu pa sledijo še prav posebne novoletne želje.
V rubriki Z nami na pot vas vabimo v Posavsko hribovje - na Hom (607 m), Veliki Slomnik (609 m), na Brnico (457 m) ter na Šmohor (787 m) in Malič (936 m).
Sledijo stalne rubrike: kolumna (o tem, kaj je težje: osemtisočak ali 9a), novice iz vertikale, strip (tokrat o utripu v kočah), literatura z več izjemnimi knjigami, planinska organizacija in v spomin.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika ter
srečno v vseh božično-novoletnih praznikih
in varen korak na vseh vaših poteh!
Uvodnik
Dobrodošli v dobi digitalizacije
Vladimir Habjan: Živimo v dobi tretje industrijske revolucije, kot nekateri imenujejo razvoj digitalne tehnologije, piše v svoji knjigi Matevž Lenarčič. Tudi z našo revijo se obračamo v to smer, pripravljamo se namreč na drugi poskus izida digitalne revije. Prvi je propadel pred približno desetimi leti, saj se je pokazalo, da čas takrat še ni bil zrel. Vendar so v svetu že znani primeri, ko število elektronskih izdaj prekaša tiskane. Čas je torej za digitalno. Pa je res tako? Digitalna tehnologija pri gorskem reševanju nam vsekakor izredno pomaga pri lociranju ponesrečenih v gorah. S telefonskim klicem dobimo koordinate, ki jih vnesemo v aplikacijo z zemljevidom na telefonu, in le sledimo signalu. Skorajda preprosto, če ne bi bilo zahtevnega terena, noči, slabega vremena idr. Pa je vseeno bistveno laže kot nekdaj, ko smo bolj tipali in iskali s klicanjem. Kaj pa ko odpovejo baterije? To se je zgodilo naši ekipi pozimi, v gosti megli pod Stolom. Takrat je le nos izkušenega brezpotnika našel pravo grapo ob Orličju, da smo se "rešili" v dolino. Pred kratkim mi je pisala gornica, ali ji lahko pošljem svojo GPS sled pristopa na Montaž iz Dunje. Večkrat sem ji poskušal dopovedati, da je smisel hoje v brezpotju prav raziskovalna iskra, sledenje terenu in iskanje prehodov. To je čar brezpotja, ne pa sledenje tracku! A žal zaman. Ko sem ji povedal, da tega sploh nimam, je bilo debate hitro konec. Digitalna ali tiskana revija? Kdo in koliko beremo? Koliko in na kakšnih medijih sploh berejo mladi? Pred kratkim me je presenetil kolega, ki jih ima čez petdeset, ko mi je priznal, da več kot uro ne zdrži pri branju, saj mu pade koncentracija. Kar težko si predstavljam, pa spadava skorajda v isto generacijo. Sam sem letos do začetka decembra prebral 55 knjig, ki me nenehno navdihujejo in mi bogatijo spoznanja in življenje. Naš urednik kartografije me je že poskušal prepričati, naj pri Planinski založbi nehamo izdajati tiskane vodnike in v bodoče delamo le še digitalne, da je tisk preživet. Kako, če pa vse gorniške založbe v Evropi še vedno izdajajo tiskane vodnike? Ali smo mi pametnejši od njih? Ali so elektronske izdaje res toliko boljše kot tiskane? Bodo mladi res posegli po elektronski reviji? Kam vodi ta digitalni svet? Takole pravi Matevž: Virtualna, digitalna resničnost konkurira človeški resničnosti že danes, v bodoče pa človeška analogna realnost nima več prihodnosti, saj bo primarne čute veliko laže in ceneje zadovoljevati z digitalnimi dražljaji. Analogne občutke bomo zadovoljevali z virtualno resničnostjo na klik, izzivov ne bo več, ostali bomo izgubljeni v iskanju realne sreče v polju depresije in brezsmiselnosti. Digitalizacija pomeni smrt analognega človeka, zaton romantične nepopolnosti, iskanja smisla in sreče. Čas je na strani robotov, amplituda človeškega življenja ne more premagati mehanskih komponent in algoritmov. /…/ Zadovoljstvo na poti do sreče se skriva v relativnem napredku, dogodkih, ki v absolutnem svetu algoritmov ne pomenijo nič, ljudem pa prinašajo radost in veselje do življenja. Iskanje lastnih meja čudovitega nepopolnega človeka, plezanje zahtevnih sten visokih gora, pohodi skozi divje pragozdove, preko Arktike ali Antarktike, jadranje ali letenje okrog sveta v majhnih lupinah. Svet je vendarle lep, lepoto pa lahko opazi le analogni nepopolni človek.1 Odgovorov na zapisana vprašanja ne vem, kot jih gotovo ne poznate tudi mnogi drugi, jih bo pa nedvomno pokazal čas. Ob novem letu, ki prihaja, vam želim veliko bralnih užitkov pri prebiranju (zaenkrat še tiskanega) Planinskega vestnika in vse dobro v letu 2024. Srečno!