Delo, 18.01.05 - Blaž Račič: Veliko zanimanja za usposabljanje za reševanje izpod plazov
Dnevi varstva pred snežnimi plazovi v Sloveniji
Plazovi vzamejo eno življenje na leto
Veliko zanimanja za usposabljanje za reševanje izpod plazov - Varnost povečujeta primerna oprema in hoja v gore v skupini
Pokljuka – Na Rudnem polju na Pokljuki so konec tedna potekali tradicionalni dnevi varstva pred snežnimi plazovi, ki jih že več kot 30 let organizira podkomisija za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni službi Slovenije. Letošnjega usposabljanja se je udeležilo 60 udeležencev, čeprav je bilo po besedah Igorja Potočnika, načelnika podkomisije za reševanje izpod plazov pri GRS, zanimanja precej več. Dobili so namreč več kot sto prijava se zaradi omejenih možnosti usposabljanja vsi prijavljeni niso mogli udeležiti. Na letošnjem usposabljanju so slovenski gorski reševalci gostili tudi 15 kolegov iz sosednje Hrvaške. Usposabljanje na Pokljuki je namenjeno predvsem planincem in alpinistom, poleg tega pa vsako leto organizirajo še dodatni tečaj na Koroškem, ki ga pripravi postaja GRS Prevalje.
Delovni dan udeležencev usposabljanja na Pokljuki je bil naporen, saj so dopoldne poslušali predavanja o nastanku, vrstah in spreminjanju snega, o vremenu, plazovih in njihovih vrstah, o tem, kdaj in v kakšnih okoliščinah se prožijo plazovi, naučili pa so se tudi, kako dati prvo pomoč ponesrečencem, ki jih je zasul sneg. Popoldne je bil praktični prikaz uporabe plazovnih žoln in plazovnih sond, udeleženci pa so napravili še prerez snežne odeje in ugotavljali trdnost snežnih plasti. Na podlagi teh podatkov je namreč mogoče ugotoviti, kje je najbolj kritična točka in ali je sneg dovolj sprijet ali ne, šele na podlagi teh ugotovitev pa lahko gorniki sprejmejo odločitev, ali je pot, na katero se odpravljajo, varna in zato primerna.
Ob večjih snežnih padavinah (ko ga pade več kot 30 centimetrov) nastane tudi večja nevarnost proženja snežnih plazov. Novozapadli sneg se namreč ne sprijema s podlago, to se začne dogajati šele takrat, ko se sneg pod vplivom vremenskih vplivov (sonca, vetra) spremeni. Gorski reševalci še opozarjajo, da se je treba na izlet v gore ustrezno pripraviti. K temu nedvomno prispeva tudi oprema, saj priporočajo uporabo lavinskih žoln, lavinske lopate (za lažje reševanje ponesrečenca), pa tudi sonda ni odveč. Pohodniki se v gore pozimi ne smejo odpraviti sami, temveč le v skupini, pa še to v tiste predele, ki jih dobro poznajo. Pri nevarnih prečenjih, pri katerih obstaja velika nevarnost proženja plazov (po grapah, ozkih soteskah), morajo planinci nevarno območje prečiti posamično, medtem ko jih drugi iz skupine opazujejo. Če planinca ujame plaz, je najpomembneje, da se poskuša rešiti s plavanjem po plazu.
V Sloveniji so za reševanje izpod plazov usposobljeni vsi gorski reševalci, skupaj jih je več kot 500, pomaga pa jim tudi 30 reševalnih psov.
Blaž Račič
