Delo, 21.04.05 - Thomas B. Robertson: Letošnji dan Zemlje prinaša veliko dobrih novic.
ZNANOST
Gostujoče pero
Po sledeh okoljevarstvenega napredka
Dvaindvajsetega aprila 1970 se je zbralo 22 milijonov Američanov, da bi praznovali prvi dan Zemlje. Tako je nastalo ljudsko gibanje za čisto okolje s ciljem obvarovati ga pred onesnaževanjem v prihodnosti. Mnogi Američani vsako leto na ta dan obnovijo sprejeto zavezo, da bodo skrbeli za naravno okolje. Ob 35. obletnici prvega dneva Zemlje državljani ZDA razmišljamo o tem, kako bi lahko prispevali k izboljšanju okolja – tako, da se pridružimo lokalnim okoljskim projektom, se odločimo, da bomo hodili na delo peš ali se vozili s kolesom, ali celo zasadili drevo. Tukaj v Sloveniji bom ta dan proslavil tako, da se bom pridružil
Francu Ekarju, predsedniku Planinske zveze Slovenije in županu Preddvora, na pohodu, ki ga pripravljata Planinska sekcija Preddvora in preddvorska občina. Tako bom kaj več izvedel o slovenski naravni in kulturni dediščini.
Letošnji dan Zemlje prinaša veliko dobrih novic. Tako kot drugje v Evropi so tudi Slovenci veliko naredili za čistejše okolje tako z zakonodajo kot z ozaveščanjem in vzgojo javnosti. Sadove te skrbi uživam vsakokrat, ko se potepam po vaših lepih gozdovih. Leta 1970 so bili ameriški gozdovi ogroženi in odgovorni so bili zaskrbljeni zaradi njihovega hitrega krčenja. Zdaj je v ZDA – tudi zaradi komercialnega pogozdovanja – približno toliko gozdov kot pred sto leti. Kakih 76 milijonov akrov (približno 31 milijonov hektarov) ohranjamo »za rezervo« in jih upravljamo kot nacionalne parke in divjino. V veliko zaščitenih gozdovih na Zahodu niso sekali že več kot sto let. Pobuda predsednika Busha za zdrave gozdove veliko pripomore k temu, da so zavarovani pred boleznimi, napadi mrčesa in ognjem in da se obnavljajo.
Tudi kakovost zraka in vode v ZDA je danes boljša, kot je bila na prvi dan Zemlje leta 1970. Zadnjih 30 let se je gospodarstvo naše države povečalo za več kot 170 odstotkov, poraba energije pa samo za 45 odstotkov. Z drugimi besedami povedano: za vsak dolar gospodarske rasti je bilo porabljeno 44 odstotkov manj energije.
ZDA zdaj poskušajo nadaljevati uspehe zadnjih 30 let. Pred tremi leti je predsednik Bush sprejel ambiciozno strategijo, s katero naj bi se izpusti toplogrednih plinov zmanjšali v razmerju z velikostjo ameriškega gospodarstva. ZDA si prizadevajo doseči cilj z zmanjšanjem količine teh plinov – izpustov na enoto gospodarske aktivnosti – za 18 odstotkov v prihodnjih desetih letih. Tako naj bi 500 milijonom kubičnih ton toplogrednih plinov preprečili vstop v zemeljsko ozračje, kar je toliko, kot bi s cest odstranili 70 milijonov avtomobilov. Ti ukrepi bodo prinesli nekaj najpresenetljivejših uspehov pri ohranjanju čistega zraka, odkar so bila leta 1990 sprejeta dopolnila k zakonu o varstvu zraka.
Kljub temu prizadevanju kritiki dvomijo o resnosti namena ZDA, da se lotijo reševanja problema podnebnih sprememb, in kot dokaz opozarjajo, da Washington ni hotel podpisati kjotskega protokola. Vsi se sicer strinjamo, da se je treba bojevati proti globalnemu segrevanju ozračja, a kjotski protokol ovira gospodarsko rast, ki je potrebna, da zagotovimo denar za naložbe v čiste tehnologije. To bi pomenilo izgubo približno 400 milijard dolarjev ameriškega BDP in do 4,9 milijona delovnih mest. Številni evropski podpisniki zaradi enakega razloga svojih zastavljenih ciljev ne bodo dosegli: niso pripravljeni na nadaljnje upadanje BDP in števila delovnih mest. ZDA po drugi strani vodijo v razvijanju novih tehnologij, na primer vozil na vodik, pridobivanju elektrike iz obnovljivih virov in tehnologiji čistega premoga. Projekt mednarodnega fuzijskega reaktorja (ITER), rezultat večstranskega sodelovanja s ciljem pridobivati obnovljive vire energije, se je začel pred 19 leti na ameriško-sovjetsko pobudo.
Američani se zavzemajo za razvoj teh novih tehnologij in znanja in jih posredujejo gospodarstvom v razvoju. V letošnjem ameriškem proračunu je 5,8 milijarde dolarjev namenjenih za dejavnosti v zvezi s podnebnimi spremembami, kar je skoraj 14 odstotkov več kot doslej. Od tega je 200 milijonov dolarjev načrtovanih za prenos tehnologij v države v razvoju.
S pametnejšimi predpisi lahko gospodarstva rastejo in hkrati zmanjšujejo onesnaženje. S tem ciljem pred očmi si Busheva administracija zdaj prizadeva, da bi razvila ustrezna pravila za trgovanje z izpusti, s katerim se je količina žveplovega dioksida, spuščenega v zrak, od leta 1990 zmanjšala za 40 odstotkov, in sicer s polovico manjšimi stroški kot s tradicionalnimi metodami zmanjševanja emisije. (Gre za sistem, pri katerem je določena najvišja meja za škodljive izpuste. Deleže omejenih količin dodelijo udeležencem, ki te pravice potem lahko svobodno kupujejo in prodajajo.) Bushev zakon o čistem nebu se opira na podobne tržne mehanizme, s katerimi naj bi za dodatnih 73 odstotkov znižali emisijo žveplovega dioksida. Izpuste dušikovih oksidov naj bi zmanjšali za 67 odstotkov, živega srebra pa za 69 odstotkov. Sistem trgovanja z izpusti bo s svojimi spodbudami za zgodnejše zmanjševanje emisije zagotovil, da bodo izboljšave uresničene prej in z manjšimi stroški.
Leta 2002 so se svetovni voditelji, med njimi tudi ameriški predstavniki, na srečanju, posvečenem trajnostnemu razvoju, ki ga je pripravil OZN, zavezali, da si bodo prizadevali za boljšo vodo, posodabljanje energetskih virov, izboljšanje javnega zdravja, produktivnejše kmetijstvo ter boljše varstvo in upravljanje naravnih virov. Odtlej so ZDA vzpostavile dvostranska in regionalna partnerstva, ki zajemajo 72 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov.
Predsednik George Bush je obljubil »sodelovanje z državami, zlasti revnimi in v razvoju, katerega cilj je pokazati svetu, da lahko gradimo svojo prihodnjo blaginjo po čistejši in boljši poti«.
Na letošnji dan Zemlje bi morali proslaviti izreden uspeh, ki smo ga vsi dosegli v zadnjih treh desetletjih, morali pa bi tudi biti še naprej pripravljeni na izzive, ki nas še čakajo. Mnoge države na svetu si skupaj z nami želijo zagotoviti čistejše, varnejše in bolj zdravo okolje, rezultat našega zdajšnjega sodelovanja z njimi pa se bo prav gotovo pokazal v še boljšem jutri.
Thomas B. Robertson
veleposlanik ZDA v Sloveniji