Majda Gašperin: Sonce je še daleč, ko se odpraviva s Srednjega vrha. Martuljške gore so še skoraj v temi.
S psičko Iro se počasi vzpenjava čez Železnico. Ustavim se na vsakih nekaj metrov in gledam gore, če so že v objemu sonca. Kmalu se ne vidijo več.
Pot vodi skozi gozd. Potok Jerman veselo žubori in se v majhnih slapovih zliva v tolmunčke. Gozd je v jesenskih barvah čudovit, toda pisano listje bo kmalu odpadlo. Tudi macesni že rumenijo. Višje se vzpenjava več jih je. Mrzlo travo je pobelila slana. Ira uživa, misli, da je sneg in se valja po njej. Za trenutek se pokažeta Mangart in Jalovec. Pa ju tančice meglic kmalu zakrijejo. Pot je prijetna, če posije sonček je pa še lepša.
Na sedlu sva, med Trupejevim poldnem in Lepim vrhom. Pogled proti Kresišču je čudovit. Barve macesnov se prelivajo v rumeno, rjavih odtenkih. Tudi Julijci so se pokazali, rahlo zastrti z meglicami. Stojim in fotografiram. Lepo! Kakšen razgled. Od Martuljške skupine pa vse tja do Viša in Montaža. Še sonce je posijalo, ko se vzpenjava med ruševjem.
Vrh pa sameva, trave so visoke. Proti Maloškemu poldnu in Kresišču se valijo megle iz sosednje Avstrije. Tudi Vošca se bo kmalu skrila. Še Dobrač nad Ziljsko dolino se komaj opazi. Sami sva, nikogar nisva srečale.
Treba bo nazaj v dolino. Ira bi še kar sedela. Hitreje se utrudi, odkar si je pretrgala kolenske vezi na zadnji tački. To se je zgodilo pri čisto običajnem jutranjem sprehodu. Lepe gozdne stezice so prav prijetne in jih zmore tudi ona. Na nahrbtniku pa imam pasjo torbo, za vsak primer, če bi na poti omagala.
Nadaljujeva po stezici pod Lepim vrhom, skozi macesnov gozd. Oziram se nazaj, naprej, povsod je lepo, macesni zlatijo. Prijetna pot se kmalu priključi stezici, ki vodi proti Kresišču. Hitro sva pri lovski koči Hladnik. Čaka naju še gozdna pot do Srednjega vrha. Le malo stran od koče je na desni urejeno parkirišče. Peljete se na lastno odgovornost. Tudi na dveh krajih se sicer urejena pot že usipa, zato ne vozite preveč po robu.
Te čudovite barve jeseni so prekrasne. Škoda, da je vsega lepega tako hitro konec …
Majda Gašperin