Ivan Kos in Gorazd Vengušt: ... hud udarec za populacijo risa
Sredi julija je poginila risinja Maja, ki smo jo januarja raziskovalci iz Oddelka za biologijo, Biotehniške fakultete (UL) odlovili na območju ribniške Velike gore in ji namestili GPS-GSM telemetrično ovratnico. Mlada risinja je do konca maja, ko je polegla tri mladiče, uspešno lovila in se prehranjevala na območju svojega teritorija na območju Travne in Goteniške gore na Kočevskem. Po tem pa se je njena lovna uspešnost začela zmanjševati. Po zaslugi telemetrične ovratnice, ki nas je o smrti risinje obvestila le nekaj ur po poginu, smo njeno truplo takoj odpeljali na Inštitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel na Veterinarski fakulteti (VF), kjer so do sedaj opravili večji del preiskav o vzrokih njenega pogina.
Na osnovi rezultatov opravljenih preiskav na VF pri poginjeni risinji raziskovalci Inštituta menimo, da je vzrok pogina gnojna pljučnica. Hkrati smo ugotovili močno izčrpanost in garjavost živali, ki sta skupaj z nedavno brejostjo risinje pripomogli k zmanjšani odpornosti organizma ter posledično večji dovzetnosti za okužbe. S preiskavami smo izključili steklino, mehanične poškodbe skeleta in poškodbe povzročene s strelnim orožjem. V nadaljnjih preiskavah bodo odvzeti vzorci dodatno pregledani na morebitno prisotnost patogenih povzročiteljev, s katerimi je risinja lahko prišla v stik za časa svojega življenja. V kolikšni meri bi lahko na njeno bolezen in smrt vplivalo parjenje v sorodstvu, ki ga glede na zgodovino naselitve populacije risa pričakujemo, ni mogoče zanesljivo trditi. Smo pa z genetskimi analizami potrdili, da je bilo pri tej risinji parjenje v sorodstvu izrazito. Podatki večih raziskav kažejo, da ima lahko ta dejavnik izrazito negativen vpliv na odpornost in preživetje živali, kar so jasno pokazali pri drugih predstavnikih družine mačk, v katero sodi naš ris.
Po letu 2003, ko je bila na osnovi posebne odločbe pristojnega ministra odstreljena ena žival, je to prva registrirana smrtnost pri risih v Sloveniji. Smrt risinje pomeni, da so pred tem poginili tudi vsi njeni trije mladiči, saj še niso bili sposobni samostojnega življenja. V Sloveniji po strokovnih ocenah živi le še 10 do 15 odraslih, teritorialnih risov. Iz podatkov spremljanja populacije lahko ugotavljamo redko pojavljanje mladičev v Sloveniji. Smrt Maje in njenih mladičev zato predstavlja še posebej hud udarec za že tako zelo ogroženo populacijo risov, trenutno najbolj ogrožene vrste sesalcev v Sloveniji.
Skupina za ekologijo živali, Biotehniška fakulteta (BF)
Inštitut za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel, Veterinarska fakulteta (VF)
Risinja Maja in njeni mladiči poginili
Žurnal 24, 14.08.12 - Katarina Klepec: Risinja Maja, ki so jo spremljali s telemetrijsko ovratnico, je julija poginila. Zakaj je prišlo do tega, še ni znano. Poginili so tudi njeni trije mladiči, ki so se skotili junija.
"Smrt teh štirih risov je hud udarec za populacijo risov pri nas, saj so zaradi trenutne kritično nizke številčnosti ti risi predstavljali že kar pomemben del cele populacije. Maja je bila verjetno tudi še edina in zadnja reproduktivna samica v vzhodni Sloveniji," je za zurnal24.si pojasnil biolog Miha Krofel.
Da je risinja poginila, so po podatkih, ki jih je pošiljala telemetrijska ovratnica raziskovalcem z biotehniške fakultete, ugotovili 10. julija, še isti dan pa so jo našli v gozdu. Trije mladiči, ki so se skotili junija, so poginili že nekaj dni pred tem. "V tem času so namreč mladi risi še tako nebogljeni, da še ne morejo slediti materi, zato se vsak dan vrača k njim v brlog. Ko se je risinja nehala vračati k njim, je postalo jasno, da verjetno niso več živi. Njihovih trupelc sicer nismo našli, vendar v tej starosti brez matere zagotovo ne bi mogli preživeti," pojasnjuje Krofel.
Natančen vzrok, zakaj je risinja začela hirati in nato poginila, bo pokazala obdukcija in mikrobiološki testi.
Teknile so ji lisice
Med letoma 2006 in 2008 so raziskovalci z biotehniške fakultete spremljali več risov v okviru projekta DinaRis. Maja pa je bila zadnji ris, ki so ga spremljali s pomočjo GPS-telemetrije.
Večino zadnjih podatkov morajo sicer še natančno analizirati, vendar pa je že zdaj znanih nekaj zanimivih ugotovitev: "Podatki, ki jih je poslala njena ovratnica, so zelo pomembni, saj je bila prvi ris, ki smo ga na ta način spremljali na Kočevskem. Pridobili smo mnogo novih podatkov o rabi prostora in gibanju risov na tem koncu Slovenije in tudi o njihovi prehrani. Ena večjih zanimivosti, ki smo jo opazili pri Maji, je bila, da je pogosto lovila tudi lisice. S pomočjo videokamer smo spremljali tudi njeno prehranjevanje; med drugim smo opazili, da si je v času parjenja delila hrano z risjim samcem, s katerim sta se potem tudi parila."
Najbolj jih ogroža parjenje v sorodstvu
Po ocenah Krofela so razmere za življenje risa v Sloveniji ugodne: na voljo je dovolj hrane, življenjski prostor je relativno dobro ohranjen.
Rise ogroža nezakonit odstrel, do katerega občasno še prihaja. Še večji problem pa je parjenje v sorodstvu. "Celotna populacija (se pravi tudi risi, ki živijo na Hrvaškem, BiH in Italiji) namreč izvira iz samo šestih osebkov, ki so jih leta 1973 iz Slovaške pripeljali v Slovenijo. Zdaj imamo pri nas peto oziroma šesto generacijo in parjenje v sorodstvu postaja vedno večji problem. Genetske raziskave so pokazale, da so si danes vsi risi pri nas tako sorodni, kot da bi si vsi bili bratje in sestre. Ob tako visoki stopnji parjenja v sorodstvu pogosto prihaja do težav, kot so odpovedi srca, skeletne deformacije, povečanje pojavljanja levkemije, zmanjšanje preživetja mladičev in tako dalje," pravi Krofel.