Janez Pikon 17.03.2016 05:29 1966 0

Pohalca

Janez Pikon: Srednjeveško rudarstvo in železarstvo je pustilo vidne sledi z opaznimi grbinami tudi na Spodnjih Gorjušah v bližini gozdnega vrha Puhalica, (Pohalca).

Oskrbovalno zaledje z železovo rudo v Bohinju najdemo na območju srednjih in visokih planin Pokljuke, na Spodnjih Gorjušah, Voglu, bohinjskih planinah z Velim poljem, na planini Klek, planini Lipanca in planini Zgornja Krma s planoto Mežakle. Sledi antičnega in srednjeveškega rudarjenja v visokogorju so vidni še danes. Planinski pašniki so opazno, površinsko prekopani z značilnimi plitvimi rudnimi jamami, visoko nad gozdno mejo pa so še ohranjeni ostanki tlakovanih kamnitih poti, po katerih so tovorili nakopano rudo do talilnih peči v dolini. Poraščen vrh Puhalica (Póhalca, 986 m) južno na Spodnjih Gorjušah z grbinastim predelom in travniškimi pobočji so v davnini služila tako rudarstvu kot železarstvu, poleg pašništva najbolj pomembna gospodarska dejavnost prebivalcev pod gorami.

Prostrane Spodnje Gorjuše s predeli Dunaj, Potok, Dolga dolina, Hostnica, Senovo brdo, Marovšca ... na južnem robu Pokljuke in manjše doline z nekaj domačijami in njih travniki, ki se razprostirajo prav do strmega prehoda na rob Mokrega Loga nad Sotesko s stezo, ki je bila pred mnogimi leti ena od povezav z dolino in Dolga dolina (920 m) z ostanki gozdarske žičnice Mokri Log, ki je nekoč služila za prevoz lesa v Sotesko na žago. Dolga dolina s pobočjem Hostnice (955 m), povezuje makadamska cesta, ki se vije vse do Senovega brda (948 m) in domačije Pr' Matijovc.

Zaradi bogatih nahajališč zelo kakovostne železove rude je bilo strateško izjemno pomembno območje. Železarstvo je dokumentirano že v železni dobi daleč pred naše štetje in doseže vrh v rimski dobi ter srednjem veku. Med največjimi in najbolj znanimi železnodobnimi in antičnimi železarskimi središči je bil v davnini tudi Bohinj.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon