Seniorji.info - Ivan in Olga Kos: V torek, 4. novembra 2014, smo imeli Vandrovčki iz DU Zagorje ob Savi »zaključek pohodov« na Čemšeniški planini.
Poti na Čemšeniško planino Vandrovčki dobro poznamo, zato smo se gor povzpeli po različnih poteh.
Midva sva se zapeljala z rednim avtobusom, ki vozi iz Zagorja v Čemšenik. V zaselku Zaloka, ki spada pod Jesenovo, sva izstopila pri gostilni Zaloka. Ob cesti je tabla, ki sporoča, da je tam območje Natura 2000. Varovano območje obsega južna pobočja Čemšeniške planine. Dobra polovica je poraščena z mešanim gozdom, ostalo pa so polsuhi travniki, ki se razprostirajo predvsem v višjih predelih. Iz Zaloke do Razborja pri Čemšeniku sva hodila petnajst minut. Pred vasico sva šla mimo spodnje postaje tovorne žičnice, s katero oskrbujejo kočo. Imela sva lep pogled na Čemšenik, na Razbor in na skalne samotarje – dolomitne igle.
Pri kozolcih sva zavila na stezo, ki vodi strmo navzgor skozi gozd. En del poti je zelo kamnit. Ker sva imela dovolj časa in ker sva zelo radovedna, sva pot podaljšala do cerkve sv. Primoža (841 m), ki ni daleč vstran od te poti. Od tam so lepi razgledi po okolici. Pod cerkvico je ena domačija in dva vikenda.
Tam se nama je pridružil Vili in skupaj smo odšli po makadamski cesti, ki vodi v Čemšenik. Prišli smo do odcepa steze, ki vodi iz Razborja in se strmo vzpenjali vse do vrha pobočja, kjer se stezi priključi steza s Prvin. Tam smo dohiteli Mirana. Ker je zgoraj pihal močan veter, nismo šli po krajši poti po obronku planine,ampak po poti v zavetju gozda. Šli smo po kolovozu in prišli tik nad kočo na Čemšeniški planini. Midva sva odšla naprej za oznakami za Zajčevo kočo in Vrhe. Najprej sva se povzpela na razgleden Tolsti vrh (1170 m). Vrnila sva se na stezo, šla mimo obeležja NOB, mimo lovske preže in krmilnice in dalje do Črnega vrha, kjer je na bukvi skrinjica z vpisno knjigo in žigom.
Nekaj korakov stran stoji Radioamaterska koča in poleg nje označba, kjer je stala Tinetova koča od leta 1934 do 1943. Povzpela sva se tudi na najvišjo točko Črnega vrha (1205 m), ki je tik za to kočo. Črni vrh je najvišji vrh Čemšeniške planine in je drugi najvišji vrh v Posavsko – Zasavskem hribovju. Gor sva hodila dve uri. Od tam ni razgledov, ker je poraščen z visokimi bukvami. Na večih mestih Čemšeniške planine pa so lepi razgledi daleč naokoli. Vračala sva se po markirani grebenski poti mimo vzletišča za jadralne padalce do Planinskega doma dr. Franca Goloba (1120 m). Dom stoji na travniku pod vrhom Čemšeniške planine ali Velike planine, kot piše na starih zemljevidih.
Dom je last PD Zagorje ob Savi, ki ima v lasti tudi Planinski dom na Zasavski sveti gori. V koči smo imeli kratek kulturni program, ki smo ga začeli s himno Vandrovčkov in končali s srečolovom. Za zabavo je skrbel neumorni harmonikar. Oskrbnica pa je dobro poskrbela, da nismo bili lačni, ne žejni. Seveda to ni bil zadnji pohod v letošnjem letu. Sledijo še Martinov pohod, Miklavžev pohod itd.
V dolino, do Razborja, sva se vrnila skupaj z Vilitom po isti poti. Od tam pa naju je Vili peljal do doma.
Ivan in Olga Kos