Večer, Maribor - Jasmina Cehnar: Po nesreči na sedežnici Stolp se obeta nov pravilnik tehničnih pregledov na žičnicah in vlečnicah.
Po nesreči na sedežnici Stolp se je znova odprlo vprašanje o ustreznosti nadzora nad varnostjo žičniških naprav na slovenskih smučiščih, pri čemer je pristojni inšpektor Samo Tofant trdil, da inšpekcija stori vse, kar je v njeni pristojnosti, da se neljubi dogodki na smučiščih ne bi zgodili. A tudi, da v njihovi službi niso "jasnovidni" in vsega ne morejo predvideti. Kljub temu si lahko po nesreči na Stolpu vendarle obetamo spremembe, saj naj bi na ministrstvu za promet nastal nov pravilnik o strokovno-tehničnih pregledih na žičnicah in vlečnicah, ki jih pri nas opravljata pooblaščeni instituciji. "Nov pravilnik bo osredotočen predvsem na preciziranje postopkov in procedur pri strokovno-tehničnih pregledih, preciziranje pogojev za pridobitev pooblastila za izvajanje strokovno-tehničnih pregledov, uvaja se tudi periodično preverjanje izpolnjevanja teh pogojev, ravno tako pa bo zdaj predpisan tudi strokovni preizkus samih pregledovalcev, torej oseb, ki preglede izvajajo," sporočajo iz ministrstva.
Sicer pa naj bi bile žičnice v Slovenji po zagotovilih inšpektorjev varne. V zadnjih 50 letih prevozov potnikov z žičniškimi napravami sta bili tako "le" dve smrtni žrtvi, pa tudi poškodb na samih žičnicah in vstopno-izstopnih postajah naj bi bilo v primerjavi s tujino malo. A uradne statistike, ki bi posebej merila tovrstne nesreče ali hujše tehnične napake in pomanjkljivosti, ni. Nimajo je ne na ministrstvu za promet, ne na policiji, ne na inšpektoratu za notranje zadeve in kar je najbolj nenavadno, niti na prometnem inšpektoratu, kjer pojasnjujejo, da je niso dolžni voditi.
Da so slovenske žičnice varne, meni tudi Štefan Greif, direktor IVD Maribor. To je podjetje, ki je na napravi Stolp nazadnje opravilo pregled, na podlagi katerega je direktorat za železnice in žičnice Športnemu centru Pohorje novembra lani izdal obratovalno dovoljenje. "Če bi bilo tedaj kaj narobe, bi se to ugotovilo. Material se pač stara in ko se recimo jeklena cev zlomi, se pač zlomi," Greif komentira vprašanje, kako je možno, da med pregledom pred nekaj meseci niso ugotovili nobenih napak. Kaj vse so tedaj pregledovali, pa ni znal povedati.
"Glavni problem slovenskih žičnic je, da so naprave pretežno starejše kot v tujini," sicer ugotavlja Greif. Na Mariborskem in Areškem Pohorju je tako povprečna starost vlečnic in sedežnic 29 let, pri čemer je najstarejša vlečnica Bellevue - kar 48 let jih ima. Poleg nedavno padle naprave bi lahko biti kritični tudi dvosedežnici Radvanje in Sleme, ki sta glede na letnico izvora že precej v letih, četudi sta bili ob postavitvi na Pohorju obnovljeni. A to, vsaj glede na izkušnje s Stolpom, očitno še ni zagotovilo za varnost potnikov.
Jasmina Cehnar